Kolektivne pogodbe niso le pravni dokumenti – so živa materija, ki iz dneva v dan sooblikuje plače, pravice in dostojanstvo dela delavk in delavcev. A svet dela se naglo spreminja: digitalizacija in umetna inteligenca, zeleni prehod, staranje prebivalstva in vse večje breme oskrbe svojcev postavljajo pred sindikate vprašanja, na katera lahko odgovorijo prav kolektivne pogodbe. So naše pogodbe pripravljene na prihodnost?
V okviru projekta Sindikalna pogajalska akademija (SPA) smo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pripravili analizo »Prispevek h kolektivni pogodbi prihodnosti«. Pod drobnogled smo vzeli kolektivne pogodbe dejavnosti (KPd) in podjetniške kolektivne pogodbe (PKP) ter preverili, kako naslavljajo štiri področja, ki svet dela danes najbolj spreminjajo:
- usposabljanje in karierni razvoj (PPI A);
- zeleni prehod (PPI B);
- enake možnosti – dolgotrajna oskrba (PPI C);
- digitalizacija in umetna inteligenca (PPI D).
Ključne ugotovitve:
- Dve področji sta razmeroma dobro urejeni, dve skoraj ne. Usposabljanje (PPI A) in dolgotrajna oskrba (PPI C) sta v kolektivnih pogodbah solidno zastopani, zeleni prehod (PPI B) in digitalizacija (PPI D) pa sta obravnavana skrb zbujajoče skromno.
- Podjetniške pogodbe premalo nadgrajujejo. PKP prepogosto zgolj prepisujejo ureditve iz KPd, namesto da bi jih poglobile in prilagodile konkretnemu delovnemu okolju – tako ostajajo neizkoriščene tudi možnosti, ki jih sistem že omogoča.
- Zeleni prehod je v pogodbah skoraj neviden. Kljub nujnosti pravičnega prehoda je o njem v kolektivnem dogovarjanju izjemno malo govora; mednarodni, evropski in nacionalni okviri sicer obstajajo, a so pogosto splošni in premalo zavezujoči.
- Digitalizacija ostaja »slepa pega«. Uvajanje novih tehnologij, orodij za sledenje in umetne inteligence se prepogosto obravnava kot izključna pravica delodajalca, zunaj socialnega dialoga – čeprav tehnologija nikoli ni nevtralna.
- Tudi Evropa ni zgled, a ponuja rešitve. Okoljske določbe se v EU pojavljajo v manj kot četrtini pogodb, izrecne zaveze o pre- in dokvalifikaciji so redke. Vendar so posamezne rešitve prenosljive: francoski osebni izobraževalni računi, španski sektorski skladi za usposabljanje, skupni socialnopartnerski odbori (npr. španski delegati za okolje), italijansko vezanje plač na ESG-standarde in nizozemsko doplačilo oskrbovalcem do polne plače.
Kaj priporočamo?
Analiza ni le popis stanja, ampak sindikalno delovno orodje. Med ključnimi priporočili so: dosledno uveljavljanje in nadgradnja obstoječih določb ter konvergenca standardov navzgor; financirana individualna pravica do usposabljanja in redni karierni razgovori; sektorski skladi, ki zajamejo tudi mala in srednja podjetja; ukrepi pravičnega zelenega prehoda s pre- in dokvalifikacijami ter jamstvom zaposlitve; pravica do oskrbovalskega dopusta s polnim nadomestilom plače in prožnejšo razporeditvijo dela; pri digitalizaciji pa vpogled in razlaga algoritmov, človeško odločanje v kadrovskih procesih in pravica do digitalnega odklopa.
Vabljeni k branju!
Celotna analiza prinaša pregled po posameznih področjih, primere dobrih praks iz tujine in konkretna priporočila za pogajalke in pogajalce. Preberite jo – in se nam pridružite pri soustvarjanju kolektivne pogodbe prihodnosti.
