Gregor Vidovič
Je inženir mehatronike, ki se je leta 2014 zaposlil v Komunali Murska Sobota, kjer je bil tudi predsednik sindikata, ki formalno spada pod Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS). Trenutno je v podjetju predsednik sveta delavcev.
Kakšna je vaša poklicna in sindikalna pot?
Leta 2014 sem se v Komunali Murska Sobota zaposlil kot vzdrževalec. Leta 2015 pa sem postal predsednik sindikata. To delo sem opravljal tri leta, potem pa sem iz osebnih razlogov podal odstopno izjavo. Trenutno sem predsednik sveta delavcev in tako tudi član nadzornega sveta družbe. S tem kar aktivno pripomorem k upravljanju podjetja in k spoštovanju vseh pravic, ki jih imajo naši delavci iz pogodbe o zaposlitvi in na podlagi različnih zakonskih ter podzakonskih aktov.
Po izobrazbi sem sicer inženir mehatronike, trenutno pa opravljam delo delovodje na področju energetike in varstva okolja. Delovanje čistilne naprave, prečrpališč, kanalizacije, javne razsvetljave, ogrevanja je moja skrb. Smo sicer bolj ali manj klasično komunalno podjetje, ki skrbi za mestno občino Murska Sobota oziroma za to, da je vse »pošlihtano«, da vse poteka tako, kot je treba, naše bivanje tukaj pa udobno in varno.
S kakšnimi izzivi pa se soočate v svoji delovni organizaciji?
Predvsem imamo veliko težavo v pomanjkanju delovne sile. Naša povprečna starost v podjetju je krepko čez 50 let, kar je seveda velik problem. Zaradi tega je tudi veliko bolniških odsotnosti, saj je naše delo pač fizično zahtevno in poteka v vseh mogočih vremenskih razmerah. Tako da tudi v naslednjih letih pričakujem, da bo še naprej največji izziv zagotoviti primerno delovno silo, da bo vse potekalo, kot je do zdaj.
Je to pomanjkanje kadra povezano tudi z višino plač v podjetju?
Seveda, saj je dobro znano, da tisti, ki je zaposlen na komunali, s svojim delom nikdar ne bo zares obogatel. Plače so namreč sorazmerno nizke in to je glavni razlog za pomanjkanje delavcev oziroma ovira, da bi privabili nove, predvsem mlajše.
Kako zahtevno pa je vaše delo?
Kar zahtevno. Včasih je lahko tudi nevarno, zato je treba upoštevati navodila s področja varnosti in zdravja pri delu. Seveda moramo biti previdni, vendar že lep čas nismo imeli nobene delovne nesreče. Imamo tudi vso potrebno opremo, kar smo v zadnjih desetih letih sicer kar precej nadgradili. Predvsem, kar se našega voznega parka in osebne varovalne opreme tiče.
Kako pa se v vašem podjetju razlikuje delovanje sindikata in sveta delavcev, katerega del ste trenutno?
Pri svojem delovanju smo pravzaprav kar precej prepleteni, saj zelo veliko sodelujemo. Na leto imamo kar nekaj skupnih sestankov in dejansko se nobena stvar v podjetju ne zgodi brez sindikata in sveta delavcev. Mislim, da je tako tudi prav, saj je ključ do uspeha prav v sodelovanju. Tako smo močnejši. Na tak način pa lahko oboji tudi z vodstvom skupaj usklajujemo različne stvari, zahteve, predloge … Lahko rečem, da nas kar poslušajo. Kot že prej rečeno, pa sem kot predsednik sveta delavcev tudi član nadzornega sveta družbe, tako da aktivno sodelujem tudi pri pregledu finančnega poslovanja in potrjevanju poslovnih načrtov, nabave opreme in podobno.

Vrniva se še malo na sindikalno stran. Zakaj je po vaše sploh pomembno biti del sindikata?
Jasno je, da vseh pravic, ki jih delavci danes imamo, ne bi bilo brez sindikatov. S tem, da si član sindikata, pa pač izražaš podporo vsemu temu, da nekdo stoji za tabo in se zate ter s tabo skupaj bori. Zato mislim, da je prav, da se ljudje včlanijo v sindikat, čeprav to predstavlja tudi nekakšno finančno breme, kar je sicer odvisno od višine posameznikovih dohodkov. Tudi pri nas se po drugi strani dogaja, da članstvo z leti upada in da je mlajše zaposlene nekoliko težje prepričati, naj se včlanijo oziroma pridružijo sindikatu. Marsikdo niti ne pozna celotne zgodbe oziroma celotnega ozadja o tem, kaj so prejšnje generacije delavcev in sindikalistov vse morale »dati skozi«, da imamo danes različne delavske pravice, praznik dela in podobno.
Kakšne lastnosti pa mora po vašem imeti pravi sindikalist oziroma sindikalistka?
Mislim, da mora imeti predvsem karizmo, da mora biti pošten in odprt, znati pa mora tudi poslušati, svetovati in, ko je treba, primerno ukrepati.