Delavski boj med epidemijo 3: Kako je novi koronavirus »okužil« kulturo in šport
25. 5. 2020
Izbruh novega koronavirusa, zapovedana karantena in zaustavitev sveta, kot smo ga poznali, so tako v Sloveniji kot v tujini močno vplivali tudi na kulturno in umetniško produkcijo, in sicer na institucionalni ter neinstitucionalni ravni – denimo v nevladnem sektorju ali pri samozaposlenih. Na določenih področjih se razmere, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, sicer počasi vračajo v nekoliko bolj ustaljene tirnice, vendar položaj na splošno ostaja negotov.
Ko smo sredi marca – tisti, ki smo si to lahko privoščili – ostali za svojimi štirimi domačimi stenami, so se zaprle tudi vse kulturne in umetniške ustanove v državi ter delo oziroma produkcija v njih. Od gledališč, oper, galerij, muzejev do kinodvoran, knjižnic, različnih koncertnih prizorišč, prireditvenih prostorov, knjigarn. Ustavila se je filmska produkcija, utihnila glasba, dogajanje na odrih je zamrlo, filmska platna so ugasnila, zaposleni odšli domov, številni samozaposleni, ki delujejo v kulturi in so pogosto ključni za izvedbo različnih vsebin, so se zaradi zaustavljenih ali odpovedanih projektov znašli na močnem prepihu, nad kulturo in umetnost pa se je tako kot drugod spustila velika negotovost o tem, kako (in kdaj) naprej.
Na splet
Kulturniki, umetniki, samozaposleni, ustvarjalci vseh vrst ter tudi same institucije pa v teh tesnobnih »koronavirusnih« časih niso sedeli križem rok. Mnogi so se obrnili na splet, ki je postal kanal, prek katerega so delili svoje digitalno prilagojene vsebine, ohranjali stik z občinstvom ter s svojim angažmajem opozarjali, zakaj bosta kultura in umetnost ena najpomembnejših gradnikov normalizacije življenja, h kateri se bomo vrnili po virusu. Obenem seveda ni odveč dodati, da smo se mnogi med nami, če smo le lahko ostali doma, med epidemijo obrnili h knjigam, filmom, muziki, televizijskim serijam in podobno. Zato lahko rečemo, da bi se nam v času karantene brez kulture in umetnosti nedvomno slabše godilo.
Kakšna bo nova realnost?
Položaj sicer ostaja izjemno resen: čeprav so se določene ustanove – knjižnice, galerije, muzeji, knjigarne – maja počasi odprle, bodo morale do nadaljnjega delovati v okrnjenih, »koronskih razmerah« in s posebnimi, ne vedno najbolj življenjskimi ukrepi v veljavi. Na drugi strani se bodo zaradi nedelovanja številne kulturne ustanove in institucije soočile z večjim izpadom prihodkov, ki jih praviloma zaslužijo same, obenem pa še ni znano, kako bo v prihodnje z višino proračunskih sredstev za kulturo, ki se, čeprav je vse skupaj zaenkrat še neuradno, utegnejo zmanjšati. V posebej težkem, negotovem in nestabilnem položaju so, kot že rečeno, samozaposleni in drugi prekarci in prekarke ter nevladne organizacije s področja kulture, ki so pogosto še kako pomemben člen v verigi kulturne produkcije na različnih področjih. Obenem so v škripcih tudi dejavnosti, za katere še ni znano, kdaj oziroma v kakšni obliki si lahko obetajo ponoven zagon svojega delovanja. V času zaključevanja tega članka je bilo sicer v obtoku več informacij o tem, da si vlada s koncem maja prizadeva za sprostitev prepovedi opravljanja kulturnih prireditev – denimo glasbenih ali gledaliških – v zaprtih prostorih.
Ustvarjalkam in ustvarjalcem v kulturi in umetnosti je z nekaj interventnimi ukrepi prišla naproti tudi država: samozaposleni, tudi tisti, ki ne opravljajo svoje dejavnosti za polni delovni čas, so tako upravičeni do temeljnega dohodka, obenem so pogoji zanj po novem določeni bolj življenjsko, sprejeta je možnost odloga plačila prispevkov za določeno obdobje, mogoče je zaprositi tudi za oprostitev plačila prispevkov za april in maj 2020 in podobno. Vendar je nujno omeniti, da se z nedavnim presenetljivim preklicem epidemije ukrepi pomoči za različne skupine prebivalstva in gospodarstva iztečejo. Tako bodo med drugim z junijem prenehali veljati subvencioniranje za čakanje na delo, kritje prispevkov delodajalcem, izplačevanje kriznih dodatkov in temeljnega mesečnega dohodka samozaposlenim.
Že 13. marca so se oglasili pri Sindikatu kulture in narave Slovenije – Glosa, ki je od delodajalcev v kulturi in varstvu narave (ter širše) zahteval, da delavkam in delavcem, katerih prisotnost na delovnem mestu ni nujno potrebna zaradi varovanja življenja, zdravja ali premoženja, nemudoma odredijo čakanje na delo ali – v dogovoru z njimi – delo na domu, s polnim oziroma, v določenih primerih, 80-odstotnim nadomestilom plače. V sindikatu so med karanteno sicer pripravili več pozivov (vsi so dostopni na njihovi spletni strani), ki se dotikajo položaja samozaposlenih in nevladnih organizacij, zaščite slovenskih avtorjev glasbe, podpore slovenskim glasbenikom in izvajalcem v času epidemije ter številnih drugih aktualnih perečih tem. Predsednik sindikata Mitja Šuštar pa je za Delavsko enotnost opozoril, da nas v kratkem najverjetneje čakajo nove težke preizkušnje v obliki lomljenja in varčevanja – nekakšnega »Zujfa 2« – v javnem sektorju, saj naj bi država tako poizkusila dobiti nazaj del sredstev, ki jih je sicer namenila za obsežne protikoronske interventne ukrepe.
Čas za ambicioznost in odločnost
Kulturniki in umetniki so se med epidemijo tudi organizirali. Sindikat Glosa je bil skupaj z drugimi krovnimi organizacijami s področja kulture med podpisniki nedavne izjave, s katero pozivajo državo, da mora Slovenija na področju kulture ostati v družbi najboljših. »Kriza je čas za ambicioznost in odločnost! Naš odziv na izredno stanje in na posledice epidemije bo pokazal, kako trdno je naše jedro, kako solidarni smo, kako povezani kot skupnost, kako vizionarski kot država,« so zapisali. »Številne evropske države, tudi naše sosede, po katerih se radi zgledujemo, so že napovedale poteze, ki jasno kažejo, da razumejo kulturo kot ključen gradnik sedanjosti in prihodnosti. Avstrija, Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Estonija, Češka, Norveška in druge države so za blažitev posledic epidemije že napovedale velike dodatne investicije v kulturo.«
Ekonomsko gledano kultura namreč beleži enega najvišjih multiplikativnih učinkov, saj se vloženi evro v kulturo večkratno pomnoži in se ta sredstva v gospodarstvo vračajo, pravijo v izjavi Sindikat Glosa, Društvo Asociacija, Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, Društvo gledaliških režiserjev in številne druge organizacije. Zato je pomembno, da država prepozna pomen kulture ter umetnosti in podobno kot drugod v Evropi za njeno financiranje v času krize nameni dodatna sredstva. Sicer pa obeti za to, da Slovenija ostane v družbi najboljših vsaj ta trenutek niso najboljši, saj nekateri kulturni ustvarjalci in ustvarjalke opozarjajo, da ministrstvo za kulturo v zadnjih dveh mesecih ni naredilo nič, da bi pomagalo področju, za katerega je odgovorno, ni se odzivalo na njihove pobude, za dobre prakse iz tujine se ne zmeni, prav tako kultura ni bila vključena v tretji protikoronski interventni paket in podobno.
Čeprav je novi minister za kulturo Vasko Simoniti v torek, 28. aprila, še na dopoldanski novinarski konferenci dejal, da bi muzeje, knjižnice in galerije »lahko odprli v začetku maja«, so iz vladnega urada za komuniciranje še isti dan zvečer sporočili, da lahko omenjene institucije vrata odprejo že v sredo naslednji dan. Na tako nenadno odprtje pa se v številnih kulturnih ustanovah niso mogli ustrezno pripraviti. Janez Dolinšek, bibliotekar in sindikalist iz Knjižnice Domžale, vse skupaj komentira takole: »Zaposleni smo bili negativno presenečeni nad tako nepremišljeno in neusklajeno idejo odprtja z danes na jutri. Takoj sem stopil v stik s sindikalisti iz drugih knjižnic, z direktorico naše knjižnice, a o odprtju nihče ni vedel ničesar, prav tako niti knjižnice niso dobile potrebnih navodil o tem, katerih ukrepov se je treba držati, kaj v knjižnici je dovoljeno in kaj ne, kam namestiti zaščitna pleksi stekla in podobno. Tudi zaposlene bi bilo treba o vrnitvi na delo obvestiti 24 ur prej, kar v tem primeru zaradi različnih razlogov seveda ni bilo mogoče. Zato je bila hitro sprejeta edina mogoča zrela in zakonita odločitev, da se naša knjižnica odpre v ponedeljek, 4. maja.«
Kako pa knjižnice sploh delujejo v novih razmerah? »Zdaj že skoraj dva tedna vse dneve pripravljamo gradivo, ki ga ljudje množično naročajo po telefonu, elektronski pošti in prek sistema Cobiss. Knjige moramo imeti v karanteni sedem dni in jih tako pospravljamo s sedemdnevno zakasnitvijo, kar nam povzroča precejšnje logistične težave, vendar smo se hitro prilagodili novi realnosti. Obiskovalci so se odprtja razveselili in so večinoma zelo potrpežljivi ter zadovoljni, in sicer kljub omejenemu dostopu in okrnjeni uporabi knjižnice,« poroča sindikalist. V knjižnicah namreč še ni mogoče prosto brskati po gradivu ali brati v čitalnicah, trenutno sta torej omogočena zgolj izposoja in vračanje knjig.
Ustavljen tudi šport
Z izbruhom novega koronavirusa se je pri nas ustavil tudi šport. Odpovedane oziroma prestavljene so bile nekatere večje prireditve – npr. smučarski poleti v Planici –, prekinjena vsa ligaška tekmovanja, svoja vrata so zaprli različni športni objekti, športne organizacije pa ustavile svoje aktivnosti, treninge, priprave. Podobno je bilo tudi drugod po svetu.
Predstavniki Sindikata športnikov Slovenije (SŠS) in Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) so medtem aktivno spremljali dogajanje in bili v stalnem stiku s športniki, športnimi klubi, panožnimi zvezami in Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez (OKS – ZŠZ). Med drugim so opravili poizvedbo med športnimi organizacijami o razmerah na terenu in posledicah epidemije bolezni covid-19. V želji po iskanju rešitev, predlogov ukrepov in ugodni obravnavi statusnih pravic športnikov, trenerjev ter drugih delavcev na področju športa so sodelovali s predstavniki državnega zbora in vladnimi organi. Te so pozvali tudi, naj v času sprejemanja ukrepov ne pozabijo tudi na blaženje finančnih posledic za samozaposlene športnike in športne organizacije, ki jih bo oziroma jih je že povzročila epidemija novega koronavirusa. »Športne organizacije so dosledno upoštevale ukrepe države za omejevanje širjenja virusa in odpovedale svoje osnovne aktivnosti ter dogodke, kar pa ima seveda finančne posledice, ki lahko ogrozijo njihovo prihodnje delovanje. Brez interventnih ukrepov in pomoči, namenjeni predvsem samozaposlenim športnikom, športnim organizacijam in redno zaposlenim športnim delavcem, bo ogroženo kakovostno ukvarjanje s športom v varnem in zdravem okolju tudi po koncu epidemije,« so med drugim zapisali na svoji spletni strani. Medtem se športniki in športnice počasi vračajo k svojim (prilagojenim) treningom, eden zadnjih poudarkov pa je, da je druga polovica maja čas za ponoven zagon vrhunskega ekipnega in rekreativnega športa ter za odprtje vseh telovadnic.
Gregor Inkret
Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!
Preberite še:
Delavski boj med epidemijo 5: Izpostavljeni delavci so bili pogosto po krivici spregledani
Delavski boj med epidemijo – Veliko intervencij sindikatov dejavnosti
Nalagam ...