Delavski boj med epidemijo – Veliko intervencij sindikatov dejavnosti

8. 5. 2020

V času epidemije bolezni covid-19 sindikati dejavnosti niso mirovali. Poleg tega, da so reševali čisto konkretne probleme konkretnih delavk in delavcev, so opozarjali na številne sistemske težave in v skrbi za varno in zdravo delo ter spoštovanje že priborjenih pravic zahtevali ukrepanje delodajalcev in politikov. V tem prispevku, objavljenem v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, smo podrobneje pregledali delovanje le nekaterih med njimi, osredotočili smo se na zdravstvo in socialno skrbstvo, trgovino, gostinstvo in komunalo.

V zdravstvu in skrbstvu izgorevajo

Novi koronavirus so najprej zaznali v zdravstvu. Zaposleni v tej dejavnosti so se z njim srečali že, ko nihče med nami ni vedel, da bo iz tega nastala epidemija. Tako lahko z gotovostjo rečemo, da so ravno oni v prvih bojnih vrstah epidemije covida-19.

Že 13. marca je Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS), ki deluje v okviru ZSSS, vse ključne odločevalce v državi, tj. vlado, ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pozval, »da v teh kritičnih in izjemno resnih razmerah ob sprejemanju nujnih ukrepov za zajezitev nadaljnjega širjenja koronavirusa stori vse, da z zadostnimi ukrepi prepreči kolaps zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema. Njegove zmogljivosti, zlasti kadrovske, bodo v naslednjih dneh in tednih na resni preizkušnji,« sta zapisala generalna sekretarka in predsednik SZSSS, Mojca Šumer Korman in Aleksander Jus, in spomnila na dejstvo, da so zdravstveni delavci in sodelavci na vseh ravneh izvajanja zdravstvene dejavnosti, zaposleni v socialnih zavodih, že leta kadrovsko podhranjeni in izgoreli. »Njihove obremenjenosti v zadnjih dneh so izjemne, pričakovati je še večje. Zagotavljamo, da z vsemi napori in v skladu s poslanstvom svojega poklica delajo vse, da pacientom, varovancem, uporabnikom zagotavljajo varno, kakovostno nego ter oskrbo. Izpostavljajo sebe za zaščito zdravja in življenja vseh ostalih,« sta zapisala vodilna sindikalista SZSSS in poudarila, da se v tem sindikatu zavedajo resnosti razmer in da ravno zato pozivajo pristojne, naj:

»- zagotovijo ustrezno in zadostno zaščitno opremo za vse zaposlene,

– preprečijo nestrpnost in agresijo do zaposlenih,

– Vlada RS naj nemudoma zagotovi dodatna finančna sredstva za plačilo povečanega obsega dela oz. pravno podlago za možnost dodatnega plačila prekomerne obremenjenosti zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu,

– da se zaposlenim prizna izplačilo dodatka po 11. točki 39. čl. Kolektivne pogodbe za javni sektor (delo v rizičnih razmerah – epidemija),

– Vlada RS naj zagotovi podlago in rešitev za neizkoriščen dopust, saj zaposlenim zaradi izvajanja nemotenega delovnega procesa ne bo omogočeno koriščenje dopusta iz preteklega koledarskega leta do 30. 6.«

Od pristojnih so zahtevali tudi, naj delodajalcem izdajo jasna navodila glede organizacije dela, zlasti:

» zaposlenim, ki so zaradi izrednih okoliščin in izpadov pozvani na delo v skladu z določili ZDR-1 in kolektivno pogodbo, zagotovi izplačilo nadurnega dela,

– možnost izvajanja dela od doma, kjer je to mogoče,

– zaposlenim, katerih prisotnost na delovnem mestu ni nujno potrebna zaradi varovanja življenja, zdravja ali premoženja, se omogoči plačane odsotnosti zaradi elementarne nesreče v skladu z 38. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (izredni dopust do 7 dni),

– odredi čakanje na delo na domu,

– nemudoma se preneha enostransko odrejanje dopusta, saj je to v nasprotju z določili ZDR-1

Nespodobne in nedovoljene prakse

Takoj po razglasitvi epidemije je namreč SZSSS zaznal prve reakcije delodajalske strani v zvezi z enostranskim odrejanjem dopusta, delovnim časom, nadomestili, delom na domu … Sekretarka republiškega odbora SZSSS Mojca Šumer Korman, ki sindikaliste družb sproti obvešča o z epidemijo povezanih informacijah, je tako 17. marca opozorila, da je enostransko odrejanje dopusta nedopustno, in jim svetovala, da naj na pisno odredbo delodajalca delavec prav tako pisno reagira z nestrinjanjem. Vse to je potrebno za dokazovanje v kasnejših postopkih pri uveljavljanju pravic v pravni službi sindikata.

Prva skrb SZSSS pa je seveda zaščita in varovanje zdravja delavk in delavcev. Vanjo so sprva vlagali največ energije in zahtevali, »da se iz delovnih procesov umakne vse tiste, ki niso nujno potrebni za delovanje, da bodo in so na razpolago, ko bo potrebno zamenjati vse tiste, ki danes garajo in so v potencialni nevarnosti, da se okužijo. Da bo zadosti zaščitne opreme!« To mora zagotoviti delodajalec, na tem mestu pa ne bomo ponavljali, kakšne vse zaplete je bilo mogoče zaznati pri dobavi primerne zaščitne opreme.

Najprej varnost in zdravje

»Vprašanja in ukrepi v zvezi s plačo lahko nekaj dni počakajo. Vse, kar je moč izraziti v denarju, se lahko poračuna. Zdravja ali življenja vas in vaših bližnjih, sodelavcev pač ne,« je bilo stališče tega sindikata, a vendar je kmalu prišlo na vrsto tudi pravično nadomestilo za naporno in požrtvovalno delo v nevarnih in zdravje ogrožajočih razmerah. Ta sindikat namreč skupaj z drugimi v tej dejavnosti tudi sproti reagira na dogajanje glede plačil dodatka za delo v rizičnih razmerah. Že takoj je zahteval tudi navodila ministrstva za javno upravo.

Sindikat je tudi budno spremljal nastajanje in sprejemanje interventne zakonodaje, za katero se bojijo, da bo prinesla sčasoma tudi ponovne varčevalne ukrepe v javnem sektorju.

»Sindikati bomo vztrajali pri naših zahtevah! Zavedamo se solidarnosti, strpnosti in pomoči, vendar vse za določeno ceno,« je ostalo stališče SZSSS.

Arhiv SZSSS

Skupaj v odmevnejše akcije

SZSSS se je pri svojih prizadevanjih za izboljšanje dela in položaja zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega skrbstva vseskozi povezoval s sorodnimi združenji in sindikati. Tako so z Zbornico zdravstvene in babiške nege odgovorne odločno pozivali k »ustrezni zaščiti izvajalcev zdravstvene in babiške nege ter drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki so v boju s koronavirusom v prvi bojni vrsti«. Krizni štab Republike Slovenije in ministrstvo za zdravje so takoj pozvali »k takojšnji zagotovitvi ustrezne zaščitne opreme za izvajalce zdravstvene in babiške nege ter druge zdravstvene delavce in sodelavce«, ki se trenutno soočajo z njenim velikim pomanjkanjem. Poleg teh dveh institucij pa so vodstva zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov pozvali »k odgovornemu ravnanju in ustrezni zaščiti zaposlenih«. Zapisali so: »Pozivamo k spoštovanju vseh navodil in varnostnih standardov stroke ter k reorganizaciji dela na način, da bo delo skladno z varnostnimi standardi. Če tako delo na posamezni vstopni točki ni možno, naj ta zapre svoja vrata in paciente preusmeri na mesta, kjer so zdravstveni delavci in sodelavci ustrezno zaščiteni

Vseskozi se predstavniki zaposlenih v tej dejavnosti zavedajo zlasti, da »zdravstveni delavci in sodelavci nosijo največji del bremena in so izpostavljeni največjim tveganjem, zato mora biti njihova takojšnja ustrezna zaščita prednostna naloga države. Le če bodo ustrezno zaščiteni in zdravi, bodo lahko še naprej igrali ključno vlogo pri skrbi in varovanju zdravja pacientov. Brez zdravih medicinskih sester, tehnikov zdravstvene nege in drugih zdravstvenih delavcev in sodelavcev zdravstvenega sistema enostavno ni in ne bo. Na pomoč iz tujine pa v tem primeru ne moremo računati, saj je položaj v večini sveta enak ali podoben kot v Sloveniji,« so zapisali. Že 21. marca pa so delavski predstavniki te dejavnosti pozvali kolegice in kolege, študente in dijake k prostovoljstvu, da priskočijo na pomoč v času epidemije v domovih za starejše in drugih socialnih zavodih, ki se v izrednih razmerah soočajo z največjim pomanjkanjem izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe.

Slejkoprej pa se zatakne tudi pri denarju

Izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah pa je že kmalu postalo pomembna tema sindikalnega boja v celotnem javnem sektorju.

V skladu z 39. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS) pripada javnemu uslužbencu dodatek za delo v rizičnih razmerah (območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij) v višini 65-odstotne urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Z razglasitvijo epidemije zaradi novega koronavirusa 12. marca ob 18. uri so tako nastopile okoliščine, ko je dodatek za rizične razmere treba začeti izplačevati javnim uslužbencem, ki svoje delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi tudi dejansko opravljajo v času epidemije, vseskozi poudarjajo sindikalisti.

V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek (KSS Pergam) in v kateri so tudi predstavniki sindikatov javnega sektorja, ki se združujejo v ZSSS, med njimi tudi SZSSS, glede upravičenosti do tega dodatka opozarjajo, da je treba upoštevati zgolj pogoj dela v nevarnih pogojih, to je delo v rizičnih razmerah (konkretno v času razglašene epidemije). Dodatnega pogojevanja, kdo je do tega upravičen, ni … Dodatek torej pripada zgolj za čas, ko zaposleni dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. Zato je kakršnokoli dodatno pogojevanje oz. razlikovanje na podlagi dodatnih kriterijev (večje ali manjše ogroženosti, večje ali manjše možnosti okužbe …) brez pravne podlage.

»Gre za izredne razmere, ko je potrebno kljub nastalim okoliščinam z nemotenim delovnim procesom zagotavljati izvajanje tistih dejavnosti, ki so ključnega pomena za delovanje družbe. V vseh ostalih delih pa je nujno, da delodajalci omogočijo zaposlenim delo na domu oziroma čakanje na delo doma,« opozarjajo sindikalisti. V zvezi z omenjenim določilom pa pozivajo, da se »vsem zaposlenim v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki od 12. 3. 2020 od 18. ure dalje opravljajo svoje delo na delovnih mestih izplača dodatek v skladu z določili 39. člena kolektivne pogodbe javnega sektorja«.

»Če delodajalci tega ne bodo upoštevali, se bomo v Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije za realizacijo te pravice zaposlenih borili z vsemi pravnimi sredstvi, ki nam bodo na razpolago,« je zagotovila Mojca Šumer Korman. Sindikat pa se je 31. marca pridružil tudi protestu pogajalcev javnega sektorja zaradi nevključitve vseh delavcev v krog upravičencev za izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah. Ta je privedla tudi do umika sindikalnih predstavnikov iz komisije za razlago kolektivne pogodbe javnega sektorja in do zahteve sindikatov, naj odstopi predsednica te komisije.

Zgodba o dodatku pa še ni končana, o njej bomo še pisali – spremljajte sprotne informacije na spletni strani ZSSS in pogajalske skupine javnega sektorja.


Trgovke v prvih bojnih vrstah

Med bolj vidno dejavnimi je bil že takoj na začetku Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS), kjer so med drugim opozarjali na nemogoče pogoje dela delavk (te so v tej dejavnosti v večini) in delavcev ob začetku izbruha epidemije pri nas.

Mnogi delodajalci namreč vsaj sprva niso zagotavljali svojim zaposlenim ustrezne zaščite, kljub temu da so bili ti v stiku s številnimi kupci, ki so sprva drli v trgovine po zaloge. V SDTS so zato pozvali delodajalce v dejavnosti trgovine, da zaščitijo svoje zaposlene pred nevarnostjo novega koronavirusa. Pozvali so k vzpostavitvi varovalnega sistema pred vstopi v trgovine, sistema zagotavljanja varnostne razdalje med kupci in k uradni omejitvi odpiralnega časa trgovin. »Ob tem pa toplo pozdravljamo napovedan ukrep Ministrstva za zdravje glede izvzema iz delovnih procesov tistih, ki so najbolj izpostavljeni, npr. kroničnih bolnikov. Ohranjamo tudi zahtevo po uredbi glede predpisane zaščitne opreme, ki jo morajo delodajalci zagotoviti zaposlenim v trgovinski dejavnosti,« so v SDTS zapisali že 17. marca v enem izmed javnih pisem. A ni ostalo pri tem. Že dan pozneje so opozorili, da zaradi neupoštevanja zahtev sindikata ni izključena tudi stavka delavk in delavcev v trgovinski dejavnosti. »Zahteva SDTS je, da se delovni čas omeji do 18. ure oziroma se prilagodi lokalnim specifikam, saj so na obrobnih območjih in v manjših krajih delovni časi lahko še krajši,« so zapisali.

Nevzdržni delovni proces v trgovini

V SDTS so opozorili tudi na to, da jih ministrstvo za gospodarstvo z Zdravkom Počivalškom na čelu ne jemlje dovolj resno in kot edini reprezentativni sindikat za trgovinsko dejavnost ne vključuje v pripravo ukrepov v trgovinski dejavnosti. Vlada je 20. marca uslišala zahteve sindikalistov in po grožnji s stavko omejila čas delovanja trgovin. SDTS je glede odloka med drugim opozarjal, da si želi »aktivnega dialoga, ki ga še vedno zavračajo«. Ob tem so zapisali: »Če bi nam zares prisluhnili, bi namreč razumeli, da določitev obratovalnega časa najmanj do 18. ure za večje trgovine ne bo prinesla želenega učinka bolj razpršene potrošnje, kar naj bi bil po vladinem mnenju namen tega odloka. Če bi to želeli, bi morali še državljanom na dom poslati urnik, kdaj naj gredo v trgovino, ker bodo sicer gneče ob določenih urah v dnevu še vedno enake

Trgovci so po sindikalnih pozivih nekoliko izboljšali pogoje za delo. Spomnimo, da so sprva celo nasprotovali temu, da trgovci sami prinesejo svojo zaščitno opremo. Številni so nato postavili varnostne pregrade, izboljšali pa so tudi delovne pogoje.

Rdeči alarmi

Prav dogajanje v času pandemije je razkrilo, kako pomembno delo opravljajo zaposleni v dejavnosti trgovine. Razgalilo pa je tudi dejstvo, da njihove plače in delovne razmere niso primerne pomembnosti dela, ki ga opravljajo, še posebej ne v času krize. »Po pogovorih z nekaterimi delodajalci, med njimi so vodje na najvišjih ravneh, ugotavljamo, da se v trgovinah prižiga rdeči alarm pred nevzdržnostjo ohranjanja delujočega poslovnega procesa. Že danes v trgovinah delujejo večinoma v eni izmeni, saj se soočajo s številnimi bolniškimi odsotnostmi in pomanjkanjem kadra za oblikovanje dvojnih izmen,« so poudarili v SDTS in ugotavljali, »da ga v Sloveniji ni junaka, ki bo danes podpisal novo delovno pogodbo za delo na blagajnah v tako rizičnih razmerah in ob tako nizkih plačah, kot jih trenutno prejemajo trgovci po Sloveniji. Medtem ko si najvišji člani vlade dvigujete plače, so te v trgovinski dejavnosti ostale na enaki ravni oziroma je zgolj dobra volja delodajalcev tista, ki odloča, za kakšen znesek naj delajo trgovci«.

Zlorabe odloka

Po pregledu informacij s terena so v SDTS 24. marca ugotovili, da so Spar, Hofer in Lidl zgledno implementirali odlok, medtem ko so ga zlorabljali predvsem Mercator, Tuš in E-Leclerc. »Ugotavljamo, da številne trgovine ostajajo odprte do 20. ure, ob tem pa se sprašujemo, ali je takšna izpostavljenost delavcev v trgovinski dejavnosti resnično nujna. Ali je ta odločitev vlade res osnovana na razsodnosti in razumnosti ali pa je v ospredje postavljen krvavi denar,« se je takrat spraševal Ladi Rožič, generalni sekretar v SDTS, in dodal: »Zakaj se nekateri lahko držijo predlaganega obratovalnega časa, drugi pa ne? Ali to prebivalci resnično potrebujejo? Ta ista vlada nam namreč ves čas zagotavlja, da je zalog hrane dovolj in da nam na tem mestu ni treba skrbeti, da bi česarkoli zmanjkalo. Odločevalci, nam lahko, prosim, pokažete rezultate te bolj razpršene potrošnje, ker mi opažamo zgolj stopnjevanje nestrpnosti?« Opozorili so tudi, da imajo delavci pravico odkloniti oziroma zapustiti delovno mesto, če jim grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, kar koronavirus zagotovo je. Delavci niso dolžni prihajati na delo, če v pogodbi o zaposlitvi ni zahtevana uporaba osebnega avtomobila za prihod na delo in z dela, so še spomnili.

Za višji dodatek za ogrožene

V začetku aprila je med sindikati začelo vršati zaradi nepravičnih pogojev, ki jih je vlada določila glede izplačila dodatka. Vlada je namreč z zakonom o interventnih ukrepih določila, da delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in katerega zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov. Ta dodatek je vlada tudi oprostila plačila vseh davkov in prispevkov.

Do njega so se opredelili tudi v SDTS in pozvali, naj vsa trgovska podjetja, ki obratujejo v času krize, predvsem pa trgovine z živili, lekarne v zasebni lasti in bencinski servisi delavcem izplačajo 500 evrov neto višje krizne dodatke. Spomnili so tudi, da so delodajalci po interventnem zakonu oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v aprilu in maju, to breme namreč prevzame država. Delodajalec je tako že pri plači tisoč evrov bruto razbremenjen prispevkov v višini več kot 200 evrov. Višja kot je plača, večje so razbremenitve. Pri plači 2000 evrov bruto znaša razbremenitev že skoraj 500 evrov, pri plači 3000 evrov pa več kot 700 evrov.

To delodajalcem omogoča izplačilo višjega dodatka najbolj obremenjenim kadrom, ki požrtvovalno delajo za dobro celotne slovenske skupnosti, so poudarili v sindikatu. Ker so v trgovinski dejavnosti dosegali veliko rast prometa, bi še toliko lažje sprejeli takšne ukrepe, so opozorili v SDTS. »Povsem nehigienično bi bilo, da zaradi državne pomoči podjetja kujejo dobičke na račun zaposlenih,« je še opozoril Rožič.

Pobuda za trajno zaprtje trgovin ob nedeljah

Sindikat delavcev trgovine Slovenije je ob prazniku dela vlado pozval, naj ukrepa in zagotovi trajno zaprtje trgovin ob nedeljah tudi v času po krizi zaradi virusa covid-19. Generalni sekretar sindikata Ladi Rožič je v prvomajski poslanici poudaril, da smo minuli mesec kot narod že dokazali, da nedeljsko obiskovanje trgovin ni nujno potrebno, ampak ravno obratno. Poslanica je v celoti objavljena tukaj.


Sprevrženo ravnanje delodajalcev

S povsem drugačnimi težavami so se že nekaj pred uradno razglasitvijo pandemije soočili v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT). Prve informacije o tem, da hoteli odpuščajo, so začele prihajati že takoj, ko je bilo zaznati upad tujih gostov, kar pa je bilo že pred razglasitvijo epidemije novega koronavirusa v Sloveniji. Prakse delodajalcev so bile in so še po besedah generalne sekretarke Brede Črnčec do delavcev neprijazne in v veliko primerih tudi nezakonite. Na vsako tako informacijo se odzivajo sproti, o vsem obveščajo inšpekcijo, vlagajo tožbe, saj se nekateri delodajalci na njihove pozive in poskuse mirnega reševanja težav ne odzivajo tako, kot bi si sindikat želel.

SGiT je vse delodajalce tudi javno pozval, naj takoj prenehajo delavcem ponujati zanje škodljive sporazume, med njimi tudi »sporazume o začasni odsotnosti z dela brez nadomestila plače«. Delavce pa pozval, naj jih ne podpisujejo, saj so zanje škodljivi, o tem, kar jim je bilo ponujeno, pa naj takoj obvestijo svoj sindikat. »Na podlagi takšnih sporazumov (tako na podlagi sporazuma o prekinitvi delovnega razmerja kot na podlagi podpisanega sporazuma o odsotnosti z dela brez nadomestila plače) delavec nima nobenih pravic do nadomestila na Zavodu za zaposlovanje! Če bi mu bilo s sklepom delodajalca odrejeno čakanje na delo doma, tako kot za ostale delavce v družbi, bi prejemal 80 odstotkov nadomestila plače. Tako pa ostaja brez vsega, brez kakršnih koli sredstev za preživetje. Ne vem, če si kdo od nas zna predstavljati, kako preživeti brez NIČ denarja???? In to v enem najtežjih obdobij, ko smo nenazadnje vsi na istem čolnu … in ko ne vemo, kdaj se bo stanje izboljšalo …,« so se na nezakonite prakse delodajalcev odzvali v SGiT.

Tuji delavci na udaru

»Težko je razumeti, da daje v najtežjih trenutkih, v katerih smo se vsi skupaj znašli v naši državi, kadrovska služba družbe Sava Turizem svojim delavcem, ki so iz bivših republik Jugoslavije, v podpis ’sporazumne odpovedi delovnega razmerja’, ’sporazume o odsotnosti z dela brez nadomestila plače’ in odpovedi pogodb iz poslovnih razlogov. Seznanjeni smo, da se jih celo izsiljuje, naj sporazume podpišejo, ker če jih ne bodo podpisali, jim Sava Turizem ne bo zagotovila prevoza v njihove države. Tukaj govorimo o dodatno ranljivi skupini delavcev, tujcih, ki še prav ne razumejo dobro, kaj podpisujejo, oziroma se jim s takšnimi ravnanji ne da niti priložnosti, da preverijo, za kaj gre,« je SGiT sporočil javnosti in pristojnemu ministru za gospodarstvo. Podoben sporazum brez nadomestila plače so dobili v podpis tudi tuji delavci v Termah Lendava.

Breda Črnčec, ki ima v tednih pandemije novega koronavirusa veliko dela, nam je zaupala tudi, da so kršitve zaznali tudi v družbah dejavnosti gostinstva in turizma, ki so do sedaj veljale za zgledne in kjer je socialni dialog potekal na solidni ravni. V enih od term so tako kar enostransko odredili izrabo dopusta. Še huje pa je v tem času tam, kjer ni bilo urejeno vse tudi že do sedaj. V murskosoboškem hotelu Diana, ki je že nekaj časa na robu poslovanja, so tako morali delodajalca opozoriti, da tudi v teh razmerah ne more kar odpustiti večjega števila delavk in delavcev brez programa presežnih delavcev.

SGiT se je odzval tudi na ravnanje lastnika ene od verig igralnic. Avstrijski igralniški milijarder, ki ima v Sloveniji v lasti devet igralniških salonov s koncesijo finančnega ministrstva, se je namreč odločil za odpuščanje najbolj ranljivih na milo rečeno nenavaden način. Redno zaposleno mamico samohranilko so o odpovedi obvestili 25. marca kar po telefonu, potem ko so jo nekaj dni prej poslali domov na čakanje na delo. Sindikat je dejanje prijavil inšpektoratu in pri tem poudaril, da so na istem delovnem mestu podaljšali začasno zaposlitev sodelavcu. Odpovedi pa so po informacijah sindikata v tej družbi dobili po Sloveniji tudi še nekateri drugi zaposleni.

Turizem s(m)o ljudje

Prav gostinsko-turistična dejavnost bo, kot kaže, po tej krizi utrpela veliko škode. Največje breme pa sedaj nosijo njeni zaposleni, ki se jih delodajalci skušajo ponekod znebiti preveč zlahka, potem ko so še nedavno tarnali, da nimajo dovolj kadra, delavke in delavci pa so delali veliko preveč nadur, ki so bile pogosto tudi neplačane. V SGiT bodo pozorno proučili vladne ukrepe in predlagali takšne, ki bodo v prid zaposlenim v tej storitveni dejavnosti, izrazito temelječi na ljudeh.


Spoštovanje zaposlenih in njihovih pravic

Da je za delavke in delavce v dejavnosti zasebnega varovanja zelo slabo poskrbljeno, so v Sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami (SKVNS) opozorili pristojne že 16. marca. Vlado, zbornico, pristojno ministrstvo in delodajalce je predsednica SKVNS Majda Marolt opozorila, da so delodajalci v dejavnosti zasebnega varovanja zelo slabo poskrbeli za primerno zaščito svojih zaposlenih. »V nekaterih primerih zaposleni sploh niso prejeli zaščitnih sredstev. Zaposleni v zasebnem varovanju prihajajo v neposreden stik s strankami, obiskovalci in drugim prebivalstvom. V vseh primerih ni mogoče vzdrževati varne oziroma priporočljive razdalje že zaradi same narave dela. Na naslov sindikata prihajajo tudi že opozorila o kršitvah predvsem v povezavi z odrejanjem letnega dopusta,« je opozorila na sporne prakse in jih pozvala k sprejetju ukrepov, s katerimi bodo zagotovili zaščitno opremo (razkužila, rokavice, zaščitne maske in druga sredstva) za vse zaposlene, delavcem pa naj tako uredijo delovno mesto, da jim bo zagotovljena dovolj velika varnostna razdalja do strank. Hkrati je vse pozvala, naj se vzdržijo enostranskih dejanj, kot je izraba letnega dopusta, in tudi v teh kriznih razmerah ohranijo spoštljiv odnos do zaposlenih in spoštujejo pravice delavcev.

Kaj je nujno in kaj ne

V SKVNS se zavedajo, da je odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjstev nujno potrebna dejavnost, ki mora delovati tudi v času izbruha virusa. In tudi je delovala, delavci pa imajo tudi sicer tam predpisano posebno osebno varovalno opremo.

So pa pri SKVNS 25. marca problematizirali delovanje zbirnih centrov. Med njimi so bili nekateri odprti in delovali v polni meri, v drugih pa je njihovo delo potekalo v omejenem obsegu.

Pristojnim je predsednica SKVNS sporočila, da na sindikat prihajajo opozorila v povezavi z delovanjem zbirnih centrov za občane. »Gre za zbirne centre, kjer občani odlagajo kosovne odpadke. Očitno so ljudje veliko doma in več čistijo ter pospravljajo, kar seveda pomeni, da to odpeljejo na zbirne centre, kje prihaja nenazadnje tudi do fizičnih stikov,« je zapisala in dodala: »Odlok razumemo kot poziv, da se omeji gibanje, da bi ljudje ostajali doma, ne pa se gibali izven svojega doma, če to ni nujno potrebno

Majda Marolt pa je dodala še drugo vprašanje, ki je prav tako povezano s komunalno dejavnostjo, to je zamenjava števcev za vodo. »Predlagamo, da se omogoči zamenjavo števcev pozneje po zaključku epidemije, ker smo mnenja, da to ni v tem trenutku nujno,« je bila jasna.

V SKVNS so se tako poleg osebnih zgodb in stisk zaposlenih v dejavnosti lotili tudi sistemskih vprašanj. In podobno delo so opravljali tudi v nekaterih dejavnostih, ki jih v tem članku nismo zajeli. Tudi sindikati gradbenih dejavnosti, živilske in kmetijske industrije, kemije, kovinske in elektroindustrije, energetike, kulture, šolstva, obrti in podjetništva … so v teh tednih na okopih, da poskrbijo za to, da bodo delavke in delavci zdravi in varni preživeli te čase epidemije in delodajalskih potez, ki so tako inovativne in raznolike, da jih nismo mogli opisati na enem mestu. Nadaljevanje sledi.

Mojca Matoz in Matej Klarič

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti

Share