Delavski boj med epidemijo 4: Bo prihodnost dela drugačna?
5. 6. 2020
Nadaljujemo serijo prispevkov o vprašanjih s katerimi so se pri zaščiti ekonomsko-socialnih pravic delavk in delavcev ukvarjali v času epidemije sindikati dejavnosti in njihovih videnjih obdobja po zdravstveni krizi, ki se preveša v gospodarsko in socialno. Tokrat smo k pogovoru povabili sindikalni sogovornici kemijskih in finančnih dejavnosti, dotaknili pa smo se tudi gostinstva ter turizma in osebne asistence.
Ponekod so delali še več
V Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG) je velika večina družb med epidemijo novega koronavirusa delala. V veliko njih namreč izdelujejo strateško pomembne izdelke, kot so zdravila in razkužila, pravi sekretarka KNG Sonja Kos. Drugod so proizvodnjo malo zmanjšali s tem, da so ljudi poslali na čakanje.
Od začetka je bilo ljudi strah, problem je bila tudi zagotovitev ukrepov in ustrezne opreme, izvemo. Prav izrazitih problemov svojih članov zaradi zagotavljanja varstva otrok v tem sindikatu niso zaznali. Naša sogovornica meni, da tudi zato, ker so se ljudje kar nekako znašli, saj je bilo začetno petdesetodstotno znižanje plačila velik manko. »Nekaj časa ponekod niti ni bilo jasno, do katerega otrokovega leta je mogoče izkoristiti ta ukrep. Po firmah so si kar malo izmišljevali, kako naj bo, pa smo potem mi preverjali, kako je s tem,« nam je povedala.
Tudi dopusti so bili nekako »prostovoljna izbira«, zaznali pa so tudi primer, kjer so dopuste kar odredili. »Vrstni red čakanja na delo so napisali in potem je bil seznam: najprej ure v dobro, potem izraba starega dopusta, zatem novega dopusta in šele temu sledi čakanje na delo. Smo odreagirali in preprečili namero delodajalca, ki je prepričan, da prosto razpolaga z ljudmi,« pravi Sonja Kos in dodaja, da potem odreditve ni bilo, so bili pa pritiski. Ponekod so se odločili tudi za prerazporeditev. »Se strinjamo, da je prav, da se izrabi star dopust, saj je vprašanje, ali ga bodo zdaj sploh še lahko. Potem pa bi rekli, da so imeli možnost, in ker je niso izkoristili, jim zdaj ta dopust propade,« izvemo.
»Zdaj ko je epidemije konec, se težave šele prav začenjajo. Odpuščanja, pomanjkanje naročil, ker je problem v državah, kjer so kupci. Tako da smo že slišali, da se v dveh firmah že pripravljajo programi presežnih delavcev, ponekod pa bodo verjetno odpuščali po malem, vsak mesec nekaj ljudi,« ni optimistična sekretarka KNG in dodaja, da so t. i. mehke oblike odpuščanj ponekod že vse izkoristili pred to krizo, na primer v Steklarni Rogaška že lani. Tam odpuščanje naj ne bi bilo povezano s korono, ampak z reorganizacijo.
»Ameriška« logika?
Med tujimi korporacijami, ki imajo v lasti nekaj tovarn te dejavnosti, in slovenskimi delodajalci kakšnih bistvenih razlik ni zaznati. »Največji problem se je pokazala Sava Goodyear v ameriški lasti. Ukinili so avtomate za tople napitke po firmi in izdali navodilo, da naj si delavci s seboj prinesejo bidone, ob tem pa niso niti povedali, kam naj jih varno shranijo, da ne bo okužb. In to menda zato, da se na gumbih avtomata ne bi kdo okužil,« popolnoma nelogično navodilo z delodajalsko logiko pojasni naša sogovornica.
»Tudi problem garderob so rešili tako, da so jih enostavno zaprli in so morali delavci od doma hoditi v delovnih oblekah in čevljih. Potem pa so se mnogi preoblačili v avtih na parkirišču,« izvemo. Ob tem pa delodajalec v tej družbi naj sploh ne bi poslušal mnenj in zahtev sindikata, ki jim je večkrat pisal in jih vabil na sestanke, saj ga menda popolnoma ignorirajo, ker so prepričani, da ni reprezentativen.
Inšpekcija je menda v družbi sicer odkrila nekaj nepravilnosti, ki so jih potem odpravili, ampak veliko bolje ni bilo. Tudi sindikata niso nič kaj bolj upoštevali, medtem ko s svetom delavcev menda dobro sodelujejo.
»Tak odnos do sindikata se je začel že pred epidemijo,« pojasni naša sogovornica in doda, da jim nikakor ne morejo dopovedati, da sindikat morajo upoštevati, saj je njegova reprezentativnost po veljavni zakonodaji ustrezna.
Prihodnost po koroni?
Ta bi lahko bila po mnenju sekretarke KNG, v katerega je vključeno članstvo precej pestrih dejavnosti, v nekaterih od njih problematična. Pozna se kriza avtomobilske industrije, s katero mnoge družbe kemijske, nekovinske in gumarske industrije zelo tesno sodelujejo. »Imamo veliko firm, kjer izdelujejo polizdelke za avtomobilsko industrijo, od tesnil, barv, plastičnih delov ipd.,« pravi naša sogovornica.
Problemi se lahko po njenem pojavijo že poleti, zlasti tam, kjer so bile prerazporeditve ur in so nastale t. i. minus ure. Te bi morali zdaj oddelati, in če ne bo naročil in dela, to ne bo mogoče. Drugod, kjer pa bo dela veliko, pa bodo ljudje imeli verjetno tudi problem, da jih ne bodo pustili izkoristiti letošnjega dopusta, še izvemo.
Nekaj je bilo tudi razprave o skrajšanem delovnem času, pove sogovornica. Izvemo tudi, da je krizni dodatek bil sprva za marec problem, saj ni bilo vse jasno, izplačila so bila naknadna. Načeloma so ga tisti, ki so delali, dobili, problem pa so bili prazniki, saj nekateri niso prebrali, da se ti vštevajo. Bo pač potreben poračun.
Regres za letni dopust so nekateri delodajalci že izplačali. Na splošno naša sogovornica ugotavlja, da kriza po nekaterih firmah te pisane dejavnosti sploh ni poslabšala položaja. Henkel je razkužila in mila delal ves čas, tudi v TKI je imel veliko naročil, tudi iz tujine. V teh firmah niso prosili za subvencije. V nekaterih firmah so tudi brez koronske zakonodaje dali ljudem dodatke. »Tam kjer so pač, lahko rečem, normalni delodajalci, ki se zavedajo, kaj je pomembno. Imamo pa tudi takšne, ki se poskušajo na vse načine izogniti kakršnemu koli plačilu; pa tudi regresi so tam minimalni, z izgovorom, da ne vedo, kakšne bodo razmere, ki jih seveda nihče ne more napovedati, v isti sapi pa pravijo, da bodo konec leta proučilo možnost izplačila uspešnosti,« izvemo.
Finančnim in zavarovalniškim dejavnostim vlada ni pomagala
Sekretarka Sindikata finančnih organizacij Slovenije (Sfos), pravnica Maja Konjar, meni, da je ključni problem dejavnosti, ki so v standardni klasifikaciji dejavnosti opredeljene v področju K kot »finančne in zavarovalniške dejavnosti«, v času težav zaradi novega koronavirusa v tem, da je interventni zakon (ZIUZEOP) iz ukrepov subvencioniranja nadomestil plače delavcev, ki so bili na čakanju doma, in povračila prispevkov delodajalcem za delavce, ki so delali, izvzel celotno področje K. »To pomeni, da so se posledično morali znajti sami,« pojasni. Ali je bilo tu posredi nerazumevanje ustroja celotne dejavnosti ali le mnenje politikov, da je v bančništvu, zavarovalništvu, skladih ipd. dovolj denarja, lahko le ugibamo.
Sfos je pristojnim poslal več opozoril, da gre za neenako obravnavo delodajalcev in posledično tudi delavcev, saj se jim je zdelo milo rečeno sporno, da je bila iz vladnih ukrepov izključena edino ta dejavnost zasebnega sektorja. »Opozarjali smo kot Sfos in v okviru ZSSS, a večjega uspeha ni bilo. Deloma so bili naši pozivi upoštevani v drugem paketu, ki je v upravičenost do ukrepov vključil tudi manjše delodajalce te dejavnosti (tj. delodajalce z do deset zaposlenimi). Samo v dejavnosti zavarovalništva gre za okoli 900 zavarovalnih zastopnikov samostojnih podjetnikov in okoli 400 malih zavarovalno posredniških družb.«
Ukrepe so spoštovali
V bankah so zaposleni v času epidemije delali ves čas, in to tudi s strankami v poslovalnicah. »Razmere v zavarovalnicah so bile različne. Večinoma je relativno veliko delavcev delalo od doma, drugi so bili na čakanju, zaposleni na nujnih delih pa so delali tudi po pisarnah ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Zavarovalni zastopniki so delali od doma, zavarovanja so sklepali na daljavo, brez obiskovanja strank. Informacije s terena kažejo, da se preventivni ukrepi za varovanje zdravja spoštujejo. Na voljo so razkužila, maske, delavci so bodisi sami po pisarnah ali pa so zaščiteni s pregradami,« ugotavlja sekretarka Sfosa.
Sindikalisti so delovali preventivno
Od predsednikov sindikatov v podjetjih ni bilo informacij o alarmantnih kršitvah predpisov in priporočil. Pri enem delodajalcu je bila sicer na začetku potrebna intervencija sindikata, da tisti delavci, ki so ostali doma zaradi višje sile, ker so morali skrbeti za otroke, niso dobili le polovice plače, ampak 80 odstotkov, kar je kasneje uredil interventni zakon.
Ponekod so delodajalci delavcem dali na izbiro, da bodisi delajo od doma ali na sedežu delodajalca ali da izrabijo lanski dopust. Ponekod so se delavci v pisarnah upoštevaje obseg dela lahko tudi menjali, nekdo je delal tam, drug doma ali je bil na dopustu ipd.
»V organizacijah, kjer imamo članstvo, so delodajalci za ljudi relativno dobro poskrbeli, res pa je, da ni šlo brez intervencije naših sindikalistov in pogajanj v podjetjih,« pravi Maja Konjar. Dodaja, da so nekateri delodajalci delavce, ki so v kriznih razmerah delali, tudi dodatno nagradili, kar je hvalevredno, saj so šla sredstva povsem iz žepov delodajalcev, ker interventni ukrepi vlade, kot že rečeno, zanje niso veljali.
Zaenkrat v tej dejavnosti iz naslova epidemije nismo zaznali odpuščanj. »Mislim, da je za zdaj še preuranjeno reči, ali bodo tukaj kake težave, ker končne slike posledic epidemije na delovna razmerja v tej dejavnosti še nimamo. Verjetno jo bomo imeli šele čez nekaj mesecev,« pravi naša sogovornica, ki je zaznala tudi nekaj bojazni tistih, ki jih je delodajalec dal na čakanje, da bo morebiti ugotovil, da jih ne potrebuje več. Sfos je zato tudi pozval delodajalce, naj delavcem, ki so na čakanju, čim prej omogočijo, da začnejo spet delati, bodisi od doma ali z vrnitvijo na delovno mesto.
»Mislim, da lahko rečem, da so se težavam naši sindikalni predstavniki dobro posvetili in morebitne neprimerne namere delodajalcev so bite že v kali zatrte. Tam kjer so delavci organizirani v sindikat, je ta po večini tudi dovolj močan, da vnaprej delodajalcu pove, kakšna so njegova pričakovanja in zahteve,« pravi sekretarka Sfosa in dodaja, da so dali v tem času kar nekaj pozivov tako sindikalisti v podjetjih kot Sfos na republiški ravni.
Pasti dela na daljavo
V izrednih razmerah je slika dela na daljavo verjetno posebna, saj so številni delavci imeli doma še otroke, kar je razmere za delo zanje otežilo. Drugo pa je, kaj se bo dogajalo, zdaj ko so otroci spet v vrtcih in šolah. V zvezi z delom na daljavo v času epidemije se sicer porajajo številna vprašanja, v prvi vrsti, koliko je lahko naredil delavec, v kolikšnem času in za kakšno ceno. Nekaterim se je delo namreč razvleklo čez ves dan, tudi v večer, tempo je bil hud. Morda so delodajalci pričakovali dosegljivost delavcev tudi v času, v katerem je sicer ne bi, in tudi večjo odzivnost kot običajno. Kako stresna je bila ta situacija v že tako stresnih časih za delavce?
Naša sogovornica meni, da se bodo sčasoma izkristalizirale težnje nekaterih delodajalcev, da bi delavci tudi sicer več delali na daljavo. Treba bo najprej videti, ali je bil za delodajalce »izplen« tovrstnega dela tolikšen, da bi bilo to smiselno, razmišlja.
»Sfos je v času epidemije delodajalce med drugim pozval k nagrajevanju tistih, ki so delali, ter k povračilu zaradi dela nastalih stroškov (npr. poštnih stroškov tistih, ki so kaj pošiljali strankam, ipd.). Ne morem pa trditi, da so to tudi povsod upoštevali,« pravi naša sogovornica, ki kot pravnica razmišlja o stroških tudi širše in pravi, da bo tovrstna vprašanja treba urediti sistemsko. »To so vprašanja, ki jih bomo morali verjetno rešiti na ravni kolektivnih pogodb, saj večina tega nima urejenega oziroma zgolj napotuje na ureditev v pogodbi o zaposlitvi, in tako se to prenaša na raven dogovora delodajalca in delavca v pogodbah o zaposlitvi,« razmišlja pravnica. Dodaja, da bo to v bližnji prihodnosti zagotovo ena od nalog sindikatov dejavnosti, saj se je ravno v razmerah epidemije pokazala potreba po tovrstnem delu. Ker je delavec šibkejša stranka, se za ugodno rešitev težje dogovarja sam, ne sme se mu pa naprtiti tega, da bo nosil stroške, ki izhajajo iz dela doma, poudarja. »To in seveda problematika razmejitve dela in zasebnosti. To bo še posebej resno vprašanje, če bomo spet obtičali doma in imeli doma tudi otroke. Že zdaj so bile težave, a smo jih nekako reševali sproti in mimogrede, a dolgoročno to ne more biti vzdržno,« še opozori na eno od pasti dela od doma.
Mojca Matoz
Delavska enotnost
To besedilo je v obliki treh posamičnih člankov izšlo v najnovejši, prvi junijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.
Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!
Odpuščanja ne bodo rešila dejavnosti
Dejavnosti gostinstva in turizma bomo ohranili pri življenju le, če bomo ohranili delovna mesta, so prepričani v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (Sgit). Zagon dejavnosti bodo poleg odprtja mej, letalskih prevozov ob domačih in tujih turistih omogočili prav delavke in delavci. Nesprejemljivo je, da bi jih zdaj odpuščali, saj jih je bilo še tik pred epidemijo premalo.
Generalna sekretarka Sgita Breda Črnčec, ki je z zaupniki in člani vseskozi na zvezi, na podlagi razmer na terenu pravi, da se zares odpirajo le manjši lokali, hoteli, zdravilišča in mnoge turistične znamenitosti pa ostajajo brez gostov, ponekod jih je za vzorec le ob vikendih. Delavce, ki so povečini še vedno na čakanju doma, je strah za službe, kršitev je veliko, delodajalci pa ob vladnih ne dovolj domišljenih in za gostinstvo neprimernih ukrepih že napovedujejo, da bi lahko ob najbolj črnem scenariju ostalo brez dela 20 tisoč delavk in delavcev te dejavnosti; samo marca in aprila se jih je na zavod za zaposlovanje prijavilo preko 4600.
Nesprejemljivo za sindikat je tudi to, da ravno v času krize, ki je to dejavnost spravila na kolena, njene delavce pa pahnila v brezizhoden ekonomsko-socialni položaj, delodajalci pričakujejo, da bo sindikat sprejel njihov predlog za znižanje regresa in njegovo izplačilo v več obrokih, znižanje števila dni letnega dopusta in se odpovedal že dogovorjenemu zvišanju mizerno nizkih osnovnih plač. »Kot da ne živimo na istem planetu. Delodajalci še vedno vidijo le sebe,« njihovo brezbrižnost do delavcev komentira sekretarka.
In vendar nekatere ustreznejše ukrepe od vlade zahteva sindikat tudi skupaj z delodajalci. Želijo si podaljšanja ukrepa čakanja na delo do konca leta, pod določenimi pogoji, seveda pa tudi, da se ta ukrep ne bi izključeval s skrajšanjem delovnega časa (ta v tej dejavnosti ni izvedljiv povsod, saj si je težko predstavljati, kako bi ga uporabili v hotelih, kjer delajo 24 ur na dan). Predlagajo tudi sofinanciranje izrabe dopusta v času čakanja na delo.
V začetku maja je bil pri ministrstvu za gospodarstvo ustanovljen strokovni svet za turizem, njegov član je tudi Sgit, ki se je do takrat, ko to pišemo, sestal dvakrat. Na zadnji seji, 19. maja, so med drugim predlagali podaljšanje ukrepa povračila nadomestil za čakanje na delo vsaj za tri mesece oziroma do konca leta. Večina je podprla tudi turistične bone.
Breda Črnčec: »V tem času, v enem najtežjih obdobij, smo v našem sindikatu pomagali vsem in vsakomur. Na tej podlagi so se zgodile v času korone tudi nove včlanitve v sindikat.«
Okrevanje te dejavnosti, ki prinaša Sloveniji okoli desetino bruto domačega proizvoda, bi lahko trajalo tudi več let, opozarjajo strokovnjaki. Tiste, ki v njej znajo in želijo delati, je treba obdržati, sicer bodo poiskali svojo priložnost drugje, tudi čez mejo, tam, kjer bodo bolje poskrbeli zanje, in jih ne bo več v slovenske hotele, restavracije, zdravilišča, bazene … turizem smo ljudje, opozarjajo v sindikatu. Zdaj je po njihovo tudi priložnost za spremembe v organizaciji dela, delovnih pogojih, tudi za spremembe na področju ene večjih napak iz preteklosti, tj. deregulacije poklicev, ki je naredila tej dejavnosti ogromno škode. »Čas je za strateški premislek in vlaganje v ljudi. Potrebovali bomo dobre, zveste in pripadne delavce, ki so soustvarjalci uspešnih zgodb v turizmu,« opozarjajo v Sgitu.
V času koronakrize soočeni še z večjimi izzivi
V nedavno ustanovljenem Sindikatu osebne asistence (SOA) so v sodelovanju s Centrom za družbeno raziskovanje (CEDRA) izvedli anketo o delu osebnih asistentov v času epidemije. Rezultati kažejo, da so se na že tako neurejenem področju v času krize skupaj z uporabniki soočali s številnimi težavami.
Kot ugotavljajo v sindikatu, je epidemija pokazala na protislovje, kjer so delavke in delavci, ki opravljajo za družbo najbolj nujne funkcije (npr. trgovke, zdravstveno osebje, peki, zaposleni v živilski industriji, negovalke in negovalci v domovih za starejše ipd.), nezasluženo na dnu plačilnih lestvic. Med te poklice lahko uvrstimo tudi osebno asistenco, ki zagotavlja hendikepiranim neodvisno življenje in pomoč. Med njimi so številni, ki se uvrščajo v zelo rizično skupino, s hudimi boleznimi, v primeru okužbe. Tudi epidemija ni ustavila osebne asistence, saj hendikepirani vsakodnevno potrebujejo pomoč.
Mask jim ni zagotovil nihče
Rezultati ankete, opravljene od 15. aprila do 5. maja letos na podlagi 264 asistentov (tj. približno 11 odstotkov vseh zaposlenih v dejavnosti), so pokazali, da so se pritiski, s katerimi se soočajo že vrsto let, med krizo še dodatno okrepili. Četrtina anketiranih je dejala, da v času epidemije niso dobili nikakršnih navodil. Ena izmed asistentk je svoj položaj opisala tako: »Presenetila me je neorganiziranost izvajalca, točneje glede nudenja zaščitne opreme, saj smo bile asistentke v tem rizičnem obdobju deležne pošiljke enega samega razkužila na uporabnika (z rigidnimi napotki, da to razkužilo uporabljajo izključno osebni asistenti). O maskah seveda ni bilo nobenega govora. Te bi nam vsekakor prišle prav, saj je razkužilo tako ali tako že bilo na voljo pri uporabniku, mask pa je seveda primanjkovalo.« Podatki so še toliko bolj zaskrbljujoči, če vemo, da je kar tri četrtine asistentov v tesnem stiku z uporabnikom (tudi z neposrednim dotikanjem sluznice) v zaprtih prostorih, kjer je možnost okužb večja. Eden izmed uporabnikov je zato menil, da bi morali imeti enako osebje kot v bolnišnicah. »Z uporabnikom, ki je tetraplegik, smo pri negi, oblačenju in transferju s postelje na voziček v tako tesnem stiku, da se okužbi ni moč izogniti samo z rokavicami in masko. Morali bi imeti kompletno zaščito, ’skafandre’, tako kot osebje v bolnišnicah.«
Številni pritiski
Eden izmed asistentov jim je zaupal, da je imel uporabnik hudo psihično stisko zaradi strahu pred novim koronavirusom: »Zato je bilo delo še bolj psihično obremenjujoče.« Drugi so opozarjali, da se svojih asistentov bojijo, ker morajo nositi masko: »Bojijo se me, masko moram nositi, ko se približam uporabnici ali njenim družinskim članom. Prosili so me, naj ne hodim v trgovino.« Nekateri asistenti so opisovali, da se soočajo z dolgimi, tudi dvanajsturnimi delovnimi urniki, opisovali so tudi čustvene izbruhe uporabnikov zaradi kriznih razmer. »V času epidemije so bili ves čas doma vsi družinski člani, ki so se močno in veliko prepirali. Bilo mi je neznosno, zato sem se umikal in enkrat tudi predlagal, da vzamem prosto in pridem delat, ko me bodo potrebovali. Žena uporabnika mi je nato zagrozila, da bodo, če bom odsoten, poiskali drugega asistenta,« je eno izmed izkušenj opisal asistent.
Velika večina brez nadomestila
Med anketiranimi jih je 36 odstotkov dejalo, da so se razmere glede urnika in načina dela v času epidemije zaostrile. Kar 82 odstotkov pa jih je dejalo, da ni prejelo nikakršnega nadomestila v obliki dodatka k plači, dneva dopusta ipd. Razmere so se nekoliko izboljšale, ko je sindikat uspel pri ministrstvu za delo doseči izplačilo kriznega dodatka za vse osebne asistente. Anketa je pokazala tudi na njihov občutek pomanjkanja spoštovanja in dostojanstva, čeprav sami pomagajo drugim živeti dostojanstveno. Kot pravijo v sindikatu SOA, s tem delijo usodo delavk in delavcev v skrbstvu, negi, zdravstvu in podobnih dejavnostih. Prav svetovna zdravstvena kriza bi zato morala povečati zavedanje, kako pomembni so vsi ti zaposleni za naša življenja. Zato si še toliko bolj zaslužijo urejene delovne razmere in ustrezno plačilo.
Matej Klarič
Preberite še:
Delavski boj med epidemijo 5: Izpostavljeni delavci so bili pogosto po krivici spregledani
Delavski boj med epidemijo 3: Kako je novi koronavirus »okužil« kulturo in šport
Delavski boj med epidemijo – Veliko intervencij sindikatov dejavnosti
Nalagam ...