Iz Delavske enotnosti, št. 21, leto 2017: Začetek obsežne prenove socialne razsežnosti EU?

8. 6. 2017

Evropska komisija je pred prvomajskimi prazniki predstavila niz novosti z delovnega in socialnega področja: predlog evropskega stebra socialnih pravic, nekaj zakonodajnih in nezakonodajnih pobud ter razpravo o socialni razsežnosti EU v naslednjih desetih letih.

EKS odgovorila BusinessEurope: Ta stališča spodkopavajo nastajajoči steber in ubijajo socialni dialog
Generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov (EKS) Luca Visentini je evropski delodajalski organizaciji Konfederaciji evropskega podjetništva (BusinessEurope) odgovoril, da evropski steber socialnih pravic nikakor ne spodkopava pogajanj o starševskem dopustu ali katerega koli drugega dela o usklajevanju dela in življenja, kakor trdijo v BusinessEurope. V EKS razumejo te izjave delodajalcev kot izigravanje začetih pogajanj, za sindikaliste pa so zlasti šokantne izjave, da utegne starševski dopust ovirati ustvarjanje delovnih mest. »Zamujanje z izboljšanjem življenjskih in delovnih standardov bo dosti bolj vplivalo na nas kot ta zapoznela izboljšava starševskega dopusta. Sedaj je čas, da ustvarimo bolj socialno Evropo, in te priložnosti EU ne sme zamuditi. Stališča BusinessEurope so spodkopavanje nastajajočega stebra in ubijanje socialnega dialoga, so prepričani v EKS, saj sta ambiciozen nabor izboljšav iz evropskega socialnega stebra in zdrava pobuda za izboljšanje ravnotežja med delom in zasebnostjo »absolutni minimum«, ki ga ob vlaganjih in dvigu plač za vse delavce potrebuje Evropa.

Dokument Evropski steber socialnih pravic je nabor dvajsetih ključnih načel in pravic ter vodila za boljše delovne in življenjske pogoje v EU, ki naj bodo v podporo boljšemu delovanju trgov in sistemov socialnega varstva. Razdeljen je v tri poglavja (enake možnosti in dostop do trga dela, poštene delovne razmere ter socialna zaščita in vključevanje), skupaj pa pomenijo odgovornost vseh pomembnejših akterjev EU (EU, držav, socialnih partnerjev …) za razvoj visoko konkurenčnega socialnotržnega gospodarstva, s polno zaposlenostjo in družbenim napredkom, usklajenim z novimi zahtevami sveta dela in siceršnje družbe.

Nove zakonodajne in nezakonodajne pobude

Za uveljavitev teh načel oziroma pravic bodo potrebne zakonske izboljšave, komisija pa je hkrati z objavo tega dokumenta že predstavila predlog za izboljšanje ureditve usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, obveščanja delavcev, dostopa do socialne zaščite in delovnega časa. Predlog prenovljene direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja npr. uvaja nove ali višje minimalne standarde za starševski in očetovski dopust ter dopust za oskrbo: novo pravico očetov, da lahko vzamejo vsaj deset delovnih dni dopusta pred rojstvom otroka ali po njem (nekaj podobnega v Sloveniji že imamo); širi sedanjo pravico do štirih mesecev starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka na 12 let starosti otroka in spreminja njeno naravo nezavezujoče smernice, hkrati bo ta dopust postal individualna pravica za matere in očete, prenos štirih mesecev dopusta na drugega starša pa nemogoč; uvaja dopust za oskrbo v primeru bolezni neposrednega sorodnika, ki bo znašal do pet dni na leto z nadomestilom vsaj na ravni bolniškega dopusta; staršem in oskrbovalcem daje pravico do prožnega delovnega časa, kot so skrajšani ali gibljivi delovni čas oziroma prožnost na delovnem mestu.

EU nima prihodnosti brez večje socialnosti
Ob predstavitvi stebra je generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov (EKS) Luca Visentini poudaril, da so ljudje siti slabšanja življenjskih in delovnih razmer, EU pa mora pokazati, da ji je do njenih državljanov. Poudaril je, da nekatere izboljšave že dolgo čakamo, pri razpravi in implementaciji pa evropski sindikati želijo sodelovati in pozivajo socialne partnerje, naj storijo enako. „Prav je, da je steber namenjen celi EU in ne samo evroobmočju. Pozivamo vse države članice, naj se mu pridružijo,“ je poudaril in ob tem dejal, da gre z nekaj izjemami za večinoma konstruktiven dokument. EKS od komisije pričakuje, da bo še naprej skrbela za pozitivno zbliževanje. EKS izboljšave starševskega dopusta pozdravlja, pričakuje pa, da bo zakonodaja preprečila delodajalcem, da matere odpustijo po vrnitvi s porodniškega dopusta. Kljub temu, da nasprotujejo promociji samozaposlovanja in uporabi te oblike dela kot lažnega zdravila za brezposelnost, pozdravljajo pripravo standardov za samozaposlene in druge atipične oblike dela, prav tako bodo zavzeto sodelovali pri pripravi socialne zaščite za vse. V EKS so zaskrbljeni, da utegne Bruselj s smernicami o direktivi o delovnem času omogočiti napačno uveljavljanje nekaterih sodnih odločitev o delovnem času, zaradi česar pozivajo k polnemu postopku usklajevanja s socialnimi partnerji o tej pobudi. »Cenimo, da komisija premišljuje o potrebi za boljše uveljavljanje obstoječe evropske socialne zakonodaje in pravil, pričakujemo, da bo predloge predstavila kmalu,« je še poudaril Visentini.

Hkrati so začeli dvoje posvetovanj s socialnimi partnerji, glede posodobitve pravil delovnih pogodb in glede dostopnosti socialne zaščite, saj tudi v komisiji menijo, da so pravice in obveznosti vseh, ki delajo v netipičnih oziroma nestandardnih oblikah dela, nedorečene, kar vodi do negotovosti in neenakosti, te vrzeli pa želijo preučiti in uvesti morebitne zaščitne ukrepe. Do konca leta bodo tako predlagali prenovo direktive o pisni izjavi (91/533/EGS), ki določa obveznost seznanitve z vsebino pogodbe o delu.

Komisija je še sprejela pojasnilo oziroma smernice direktive o delovnem času, ki povzemajo dosedanjo sodno prakso, s čimer želijo državam članicam pomagati pri pravilnem izvajanju te pomembne zakonodaje.

Hkrati so določili tudi pregled socialnih kazalnikov za spremljanje gibanj na socialnem področju. Ti kazalci bodo na ducat področjih pomagali ocenjevati napredek, omogočili doseganje „trojnega A“ (po vzoru kapitalskih trgov) na socialnem področju in pomenili še eno podlago za evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik EU.

Socialna razsežnost EU

Komisija je tudi sprožila razpravo o socialni razsežnosti Evrope do leta 2025, razmislek o izzivih s tremi možnostmi: omejitvijo socialne razsežnosti prostega gibanja (ukinitev minimalnih standardov varnosti in zdravja ter delovnih pogojev ob ohranitvi mobilnosti ljudi, prav tako ukinitev spodbujanja izmenjave najboljših praks izobraževanja, zdravja, kulture in športa); omogočenjem tistim, ki želijo več, da to lahko storijo; skupno poglobitvijo socialne razsežnosti EU (članice bi ohranile primarno pristojnost na socialnem področju, EU pa bi maksimalno spodbujala usklajevanje). Temu bolj socialnemu razmisleku bodo sledile podobne razprave o izkoriščanju globalizacije, poglobitvi ekonomske in monetarne unije, evropske obrambe in financ.

Tudi Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je sporočil, da želijo evropski delavci socialno Evropo, ki bo naklonjena ljudem. Pozdravili so paket 17 dokumentov, ki jih je kot odgovor na sindikalne zahteve predstavila komisija.
Odpraviti je treba socialni primanjkljaj in popraviti neravnotežja socialnih in ekonomskih politik po tolikih letih varčevanja. Delavci pričakujejo konkretne pravice, ki se jih da uveljavljati, zato ne bodo podprli nobenih predlogov, ki bi slabili skupno evropsko pravo na socialnem področju ali pa le uvajali načel in kazalnikov. EESO pričakuje, da se bo EU odzvala tudi na izzive 21. stoletja, zagotovila okvirno ureditev minimalnega prihodka in socialne zaščite za vse, skupni pristop k minimalni plači in h kolektivnim pogajanjem.
V nasprotnem bomo morali živeti s posledicami naraščajočega nacionalizma, protekcionizma in ksenofobije z vsemi spremljajočimi učinki, so opozorili v EESO.

Komisija je določila tudi pregled socialnih kazalnikov za spremljanje trendov in rezultatov po državah članicah EU na 12 področjih ter ocenjevanje napredka pri doseganju »trojnega A« na socialnem področju za EU kot celoto. Ta analiza bo podlaga za evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik.

Kot je ob tem dejal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, bodo te aktivnosti komisije »nesporno vplivale na ravnanje sindikatov v prihodnje, tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni«. Dokumenti nakazujejo smer socialne zakonodaje in socialnih pravic, tako da bodo imeli v prihodnje velik vpliv, zato je zelo pomembno, da smo na evropski ravni aktivni in izredno pozorni na nacionalni ravni. »Samo s pravočasnim ravnanjem bomo namreč lahko ohranili sedanji sistem socialne varnosti v njegovem bistvu. Torej tudi z ohranitvijo načela solidarnosti,« je poudaril.

Evropski steber socialnih pravic

 Poglavje I: Enake možnosti in dostop do trga dela

Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje

Vsakdo ima pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela.

Enakost spolov

Na vseh področjih, tudi v zvezi z udeležbo na trgu dela, pogoji za zaposlitev in poklicnim napredovanjem, je treba zagotoviti in spodbujati enako obravnavanje in enake možnosti žensk in moških.

Ženske in moški imajo pravico do enakega plačila za delo enake vrednosti.

Enake možnosti

Ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost ima vsakdo pravico do enakega obravnavanja in enakih možnosti v zvezi z zaposlitvijo, socialno zaščito, izobraževanjem ter dostopom do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti. Spodbujajo se enake možnosti nezadostno zastopanih skupin.

Aktivna podpora zaposlovanju

Vsakdo ima pravico do hitre in prilagojene pomoči za izboljšanje možnosti za zaposlitev ali samozaposlitev. To vključuje pravico do podpore za iskanje zaposlitve, usposabljanje in prekvalifikacijo. Vsakdo ima pravico, da med poklicnimi prehodi prenese socialno zaščito in pravice do usposabljanja.

Mladi imajo pravico do nadaljnjega izobraževanja, vajeništva, pripravništva ali ponudbe za zaposlitev v štirih mesecev od dne, ko postanejo brezposelni ali prenehajo z izobraževanjem.

Brezposelni imajo pravico do prilagojene, stalne in ustrezne podpore. Dolgotrajno brezposelni imajo najpozneje po 18 mesecih brezposelnosti pravico do poglobljene individualne ocene.

Poglavje II: Pošteni delovni pogoji

Varna in prilagodljiva zaposlitev

Ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja imajo delavci pravico do poštenega in enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi razmerami, dostopom do socialne zaščite in usposabljanjem. Spodbuja se prehod k zaposlitvam za nedoločen čas.

V skladu z zakonodajo in kolektivnimi sporazumi se delodajalcem zagotovi potrebna prožnost, da se lahko hitro prilagodijo na spremembe v gospodarskem okolju.

Spodbujajo se inovativne oblike dela, ki zagotavljajo kakovostne delovne razmere. Spodbujata se podjetništvo in samozaposlovanje. Olajšuje se delovna mobilnost.

Preprečujejo se zaposlitvena razmerja, ki vodijo do negotovih delovnih razmer, vključno s prepovedjo zlorab netipičnih pogodb o zaposlitvi. Poskusne dobe ne bi smele trajati nerazumno dolgo.

Plače

Delavci imajo pravico do poštenih plač, ki zagotavljajo dostojen življenjski standard.

Zagotovijo se primerne minimalne plače, ki omogočajo izpolnjevanje potreb delavcev in njihovih družin glede na nacionalne gospodarske in socialne razmere ter hkrati zagotavljajo dostop do zaposlitve in motivacijo za iskanje dela. Preprečuje se revščina zaposlenih.

Plače se določijo na pregleden in predvidljiv način v skladu z nacionalnimi praksami in ob spoštovanju avtonomnosti socialnih partnerjev.

Informacije o pogojih za zaposlitev in zaščiti v primeru odpustitve

Delavci imajo pravico, da so ob nastopu zaposlitve pisno obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz zaposlitvenega razmerja, vključno o poskusni dobi.

Pred odpustitvijo imajo delavci pravico, da so obveščeni o razlogih in da se jim določi razumno dolg odpovedni rok. Imajo pravico do dostopa do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov ter, v primeru neupravičene odpustitve, do odškodnine, vključno s primernim nadomestilom.

Socialni dialog in udeležba delavcev

Potrebno je posvetovanje s socialnimi partnerji glede zasnove in izvajanja ekonomskih, zaposlitvenih in socialnih politik v skladu z nacionalnimi praksami. Spodbujati jih je treba k pogajanjem in sklenitvi kolektivnih pogodb v zadevah, ki jih zadevajo, ter spoštovati njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov. Če je primerno, se sporazumi med socialnimi partnerji izvajajo na ravni Unije in njenih držav članic.

Delavcem oziroma njihovim predstavnikom je treba omogočiti pravočasno obveščanje in posvetovanje o zadevah, ki jih zadevajo, zlasti v primeru prenosa, prestrukturiranja in združitve podjetij ter kolektivnega odpuščanja.

Spodbuja se podpora za večjo zmogljivost socialnih partnerjev pri krepitvi socialnega dialoga.

Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Starši in osebe, ki morajo skrbeti za druge, imajo pravico do ustreznega dopusta in prožnih ureditev dela ter dostopa do storitev oskrbe. Ženske in moški imajo enak dostop do posebnega dopusta za opravljanje obveznosti oskrbe in se jih spodbuja, da ga uporabijo uravnoteženo.

Zdravo, varno in primerno delovno okolje ter varstvo podatkov

Delavci imajo pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu.

Delavci imajo pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela.

Delavci imajo pravico do varovanja njihovih osebnih podatkov v okviru zaposlitve.

Poglavje III: Socialna zaščita in vključevanje

Otroško varstvo in podpora za otroke

Otroci imajo pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva.

Otroci imajo pravico do varstva pred revščino. Otroci iz prikrajšanih okolij imajo pravico do posebnih ukrepov za izboljšanje njihovih možnosti.

Socialna zaščita

Ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja imajo delavci ter v primerljivih pogojih tudi samozaposleni pravico do primerne socialne zaščite.

Nadomestila za primer brezposelnosti

Brezposelni imajo pravico do primerne aktivacijske podpore javnih služb za zaposlovanje za (ponovno) vključitev na trg dela ter za razumno dolgo obdobje do primernega nadomestila za brezposelnost v skladu z njihovimi prispevki in nacionalnimi pravili glede upravičenosti. Takšna nadomestila ne odvračajo od hitre ponovne zaposlitve.

Minimalni dohodek

Vsakdo brez zadostnih sredstev ima pravico do primernega minimalnega dohodka, ki zagotavlja dostojno življenje v vseh obdobjih ter učinkovit dostop do potrebnega blaga in storitev. Za tiste, ki so delovno sposobni, bi se moral minimalni dohodek kombinirati s pobudami za (ponovno) vključitev na trg dela.

Dohodki in pokojnine za starejše

Upokojeni delavci in samozaposleni imajo pravico do pokojnine, ki ustreza njihovim prispevkom in zagotavlja primeren dohodek. Ženske in moški imajo enake možnosti za pridobitev pokojninskih pravic.

Vsi starejši imajo pravico do sredstev, ki jim zagotavljajo dostojno življenje.

Zdravstveno varstvo

Vsakdo ima pravico do pravočasnega dostopa do kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva.

Vključevanje invalidov

Invalidi imajo pravico do dohodkovne podpore, ki zagotavlja dostojno življenje, storitev, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi, ter delovnega okolja, prilagojenega njihovim potrebam.

Dolgotrajna oskrba

Vsakdo ima pravico do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu in skupnostnih storitev.

Stanovanja in pomoč za brezdomce

Dostop do socialnih stanovanj ali kakovostne pomoči pri pridobitvi stanovanj se zagotavlja vsem socialno ogroženim.

Ranljive osebe imajo pravico do primerne pomoči in zaščite pred prisilno izselitvijo.

Brezdomcem se zagotovijo primerna zatočišča in storitve, da se spodbudi njihovo socialno vključevanje.

Dostop do osnovnih storitev

Vsakdo ima pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo, higieno, energijo, prevozom, finančnimi storitvami in digitalnimi komunikacijami. Socialno ogroženim osebam so na razpolago ukrepi za pomoč pri dostopu do teh storitev.

M. B.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!