Javno sporočilo ZSSS ob mednarodnem dnevu dostojnega dela: ali je dostojno spremeniti socialno državo v »izziv prekomernih pričakovanj«?

7. 10. 2015

Danes je mednarodni dan dostojnega dela. Dostojno delo pa seveda pomeni dostojno življenje. V dostojnem okolju. Dostojni socialni državi. Zato odgovorne, predvsem pa ministra za finance, ob mednarodnem dnevu dostojnega dela sprašujemo naslednja vprašanja:

 

Ali je dostojno, da o socialni državi – ne pozabimo: 410.00 oseb v Sloveniji živi v socialni izključenosti – očitno odloča minister za finance Dušan Mramor s fanatično mantro o fiskalni konsolidaciji? V govoru v državnem zboru ob predstavitvi proračunskih dokumentov za 2016 in 2017 je povedal: »(…) kljub gospodarski rasti v proračunih za leti 2016 in 2017 še ni prostora za vrnitev pravic na predkrizno raven na področju družinskih in starševskih prejemkov, socialnih transferjev ter štipendij«. In potem ko bosta javni dolg in javno finančni primanjkljaj na »vzdržni ravni«, ko se bo minister za finance pohvalil, da je Slovenija fiskalna uspešnica – kaj bo ostalo od socialne države?

Zato sploh ne čudi, da je že v uvodnih besedah novih predlogov »delne odprave varčevalnih ukrepov pri socialnih transferjev« jasno vključen naslednji fiskalni besednjak: »sprejem zakona je vezan na izvedbo državnega proračuna za leti 2016 in 2017. S predlagano spremembo upoštevamo ukrepe za nadaljnjo javnofinančno konsolidacijo, ki med drugim določajo, da bodo na področju transferov posameznikom in gospodinjstvom sprejeti ukrepi, ki bodo ob upoštevanju cilja doseganja srednjeročnega strukturnega salda (podaljševanje veljavnosti posameznih varčevalnih ukrepov), zagotavljali ustrezni socialno ekonomski položaj posameznikov in spodbudili domačo potrošnjo« (…) »sprejem zakona je nujen, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države«?

Ali je dostojno spremeniti socialno državo v odvisno spremenljivko fiskalne konsolidacije?

 

Ali je dostojno, da se upoštevanje socialnih pravic posameznikov spremeni v strošek, ki grozi delovanju države oziroma »izziv prekomernih pričakovanj«, kot to poimenuje Dušan Mramor?

 

Ali je dostojno, da se moramo danes, na mednarodni dan dostojnega dela, posledično sklicevati na zloglasni Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je socialno državo zakoličil z indikatorjem gospodarske rasti? Kajti danes, ko je ta indikator presežen, se uvaja nova ovira za sprostitev varčevalnih ukrepov na področju socialnih transferjev; poleg 2.5 odstotna gospodarsko rast še hkratna (!) 1,3 odstotna rast stopnje delovne aktivnosti. Za primer: v letu 2014 je bila gospodarska rast sicer več kot 2,5 odstotna, a je bila stopnja delovne aktivnosti v 2014 glede na 2013 zgolj za 0,6 odstotnih točk višja.

Ali je dostojno, da se s tem, ko se »delno odpravljajo varčevalni ukrepi pri socialnih transferjih« poudari, da se bo skupaj privarčevalo 53,5 milijonov evrov?

Ali je dostojno, do se zapiše naslednje: »zaradi predlaganih sprememb zakona v državnem proračunu RS ne bo potrebno zagotoviti 13,5 mio EUR dodatnih sredstev za okrog 11.800 novih upravičencev do državne štipendije, temveč 3,68 mio EUR za 3218 novih upravičencev do državne štipendije«. Kaj pa z 8582 upravičenci do državne štipendije? Le kaj si o tej številki misli minister Dušan Mramor, ki se vedno znova trudi biti na strani mladih, četudi je vsakomur jasno, da s skrivanjem za mladimi priročno išče dodaten argument za svojo varčevalno politiko?

 

Na zaključku pa še naslednja vprašanja:

 

Ali je dostojno, da po slabih šestih letih od sprejema zakona, ki določa, da je osnovni znesek minimalnega dohodka 288,81 evrov, osnovni znesek minimalnega dohodka še vedno – 288,81 evrov?

Ali je dostojno, da moramo vprašati, koliko je Slovenija v teh slabih šestih letih privarčevala na najrevnejših? Tega zneska minister Dušan Mramor pač ni omenil v svojem govoru v Državnem zboru ob predstavitvi proračunskih dokumentov za 2016 in 2017.

 

Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS