Minimalna plača v letu 2023: za koliko se bo dvignila in zakaj je nujen dvig vseh plač

12. 1. 2023

Danes je minister za delo objavil, da bo znesek minimalne plače od 1. januarja 2023 naprej znašal 1.203,36 evra bruto oziroma 878,48 evrov neto, kar pomeni 12-odstotni dvig. Na ZSSS zvišanje sicer pozdravljamo, vendar pričakujemo tudi spremembo zakonodaje, s katero bomo lažje dosegali namen minimalne plače. Prav tako opozarjamo na nujnost dviga vseh plač.

Znesek minimalne plače v skladu z zakonom o minimalni plači določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Ker je bila v oktobra 2022 izračunana nova višina minimalnih življenjskih stroškov v višini 669,13 evra, je treba na podlagi zakonskih določb v roku treh mesecev določiti nov znesek minimalne plače, ki presega izračunan znesek minimalnih življenjskih stroškov za najmanj 20 odstotkov. Januarja pa je treba znesek minimalne plače uskladiti najmanj v višini letne inflacije.

V jesenskih mesecih so tako na ekonomsko-socialnem svetu bilateralno potekala pogajanja o načinu izračuna in višini minimalne plače, ki so bila zaradi različnih dejavnikov, ki vplivajo na višino minimalne plače, dolga. V ZSSS smo predlagali upoštevanje tako novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov kot inflacije, medtem ko so delodajalci menili, da je že odstotek inflacije dovolj.

Novo določen neto znesek minimalne plače je za 100 evrov neto višji od njenega zneska v letu 2022, kar predstavlja 12-odstotni dvig in znaša 878 evrov neto. Dvig minimalne plače v večji meri sledi zahtevam ZSSS, da je treba pri določitvi višine minimalne plače poleg inflacije upoštevati tudi rast minimalnih življenjskih stroškov, zato novo določeno višino pozdravljamo.

Kljub temu, da je dvig minimalne plače pomemben in novo določeni znesek presega minimalne življenjske stroške za več kot 20 odstotkov, je v luči visoke inflacije manjši, kot bi sicer bil. Na ZSSS zato še naprej pričakujemo, da bo ministrstvo za delo nemudoma pristopilo k spremembi zakonodaje, ki se nanaša na izračun minimalnih življenjskih stroškov, in sicer tako, da se bodo te ugotavljali najmanj vsaki dve leti. S tem bi vnaprej lažje dosegli namen minimalne plače, to pa je pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov.

V ZSSS prav tako ponovno opozarjamo na dejstvo, da je minimalna plača zgolj en del vprašanja plač in da je treba na ravni posamičnega delodajalca ter na ravni posamezne dejavnosti odpraviti uravnilovko in nizke plače, ki jih prejema večina delavk in delavcev. Delavstvo si namreč zasluži plače, ki ne bodo zgolj malenkostno višje od minimalne, ampak bodo njim in njihovim družinskim članom omogočale dostojno življenje.

Foto Josh Appel/Unsplash