Plača – poslovna skrivnost?

17. 2. 2020

Spletna rubrika ZSSS svetuje je namenjena odgovorom na najrazličnejša vprašanja, težave, stiske ipd., povezane s svetom dela. Svetujejo sodelavke in sodelavci pravne pomoči Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sprašujete pa lahko tudi vi. Pišite nam (glej spodaj) in pomagali vam bomo.

Delodajalec je podatek o plači določil za zaupnega. Delavec se zato zavezuje, da podatka o svoji plače ne bo razkrival sodelavcem in tretjim osebam in bo z njim ravnal kot z zaupnim podatkom.

A ni to zapis, ki delavcem in sindikatom preprečuje, da karkoli storimo – sindikati so tu, da izboljšajo plače, s tako prepovedjo pa tega ne morejo početi, sploh ker vse več delavcev prepovedi firm jemljejo zelo resno. Že dolgo nazaj nihče ni zlahka kazal plače, s tem pa je tega še manj.

Kaj lahko naredimo, a je to sploh po zakonu? A ni že to narobe, da imamo splošne akte in pravilnike nedostopne, da so kolektivne pogodbe iz podjetij skorajda tajne? Mislim, da to ni problem samo v našem podjetju; če bodo ljudje lahko prebrali, kako sindikat gleda na to in kaj bo storil, bo to pomagalo vsem.

(Zaupnik iz podjetja)

Odgovor

V skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (ZPosS) so poslovna skrivnost nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij, ki imajo tržno vrednost in glede katerih je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jih ohrani kot skrivnost. Načeloma je delodajalec prost pri svoji izbiri, katero informacijo bo določil zaposlovno skrivnost. Tako tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavec ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretjemu delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih zatake določi delodajalec in ki so bile delavcu zaupane ali s katerimi je bil seznanjen na drug način. Tudi v skladu s smernicami, ki jih je objavil Informacijski pooblaščenec, je delodajalcu dovoljeno, da plačo delavca določi zaposlovno skrivnost. Tu omejitev postavlja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa, da so plače v javnem sektorju javne.

Pri tem pa je treba upoštevati tudi, da ZPosS v nadaljevanju še določa, da je pridobitev poslovne skrivnost zakonita, če se poslovna skrivnost pridobi z uresničevanjem pravice delavcev ali predstavnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja v skladu z veljavnimi predpisi, kadar je tako razkritje treba za ta namen. Določba se povezuje z ZDR-1, ki ureja pravico delavcev in sindikatov pri delodajalcu, da sodelujejo pri sprejemu splošnih aktov delodajalca in pri sklepanju podjetniške kolektivne pogodbe. Vsi delavci imajo tudi pravico prostega dostopa do splošnih aktov delodajalca, med njimi do sistemizacije delovnih mest in različnih pravilnikov, ki določajo višino osnovnih plač ter dodatkov, ter do kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca. V skladu z ZDR-1 morajo biti vsi splošni akti delodajalca vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.

Delavci in delodajalci torej lahko dostopajo do podatkov o osnovnih plačah po posameznih delovnih mestih, ki so vsebovani v splošnih aktih delodajalca, delodajalec v zasebnem sektorju pa lahko določi, da je konkretna plača posameznega delavca poslovna skrivnost, ki se ne sme razkriti. V praksi lahko pride sicer do različnih primerov, kjer bi bilo po mojem mnenju treba presojati, ali je plača določena kot poslovna skrivnost z dejanskim namenom zaščititi informacijo, ki lahko škodi konkurenčnosti podjetja, ali pa je namen določitve poslovne skrivnosti prikriti nezakonito ravnanje delodajalca, npr. diskriminacijo določene skupine delavcev. Vendar pa bi bilo takšne primere treba presojati posamezno in diskriminacijo tudi dejansko dokazati.

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Pišite nam na info@zsss.si in odgovorili vam bomo. Ne pozabite pa niti na naš časopis Delavska enotnost (uredništvo je dosegljivo na de@sindikat-zsss.si), ki vsakih 14 dni prinaša najboljše pravne nasvete in druge informacije o sindikalnem delu in boju. Naročite se in berite!

Z določitvijo poslovne skrivnosti se tudi ne more omejevati varstva delavčevih pravic v primeru nepravilnosti pri izplačilu plače. Višina delavčeve plače je tudi njegov osebni podatek, namen določitve poslovne skrivnosti pa, kot rečeno, mora biti v tem, da se zaščiti občutljive poslovne informacije, in ne prikrivanje nezakonitosti. Zato delavec višino svoje plače in dejanska izplačila lahko razkrije svojemu pooblaščencu z namenom, da se preveri višina izplačila in da se morebiti sprožijo tudi potrebni sodni postopki. Vsi, ki se s podatki seznanijo, pa jih morajo uporabljati v okviru in v skladu z namenom, s katerim so pridobljeni.

Matija Drmota, pravna pomoč ZSSS

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitevizberite svoj sindikat in se včlanite!

Share