Pričakovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v letu 2016

5. 1. 2016

 

Današnje srečanje novinarjev s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je bilo tradicionalno namenjeno predstavitvi pričakovanj, ki jim ima ZSSS ob začetku novega leta in izpostavitvi področij, s katerimi se bomo vsi, tako sindikati kot tudi novinarji, v 2016 največ ukvarjali.

Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je v kratkem pozdravnem nagovoru zbranim najprej zaželel uspešno in dostojno 2016, sploh v luči dejstva, da so prav novinarji ene največjih žrtev obdobja v katerem živimo, torej prekarni delavci brez delavskih pravic, za katere se vsi zavzemamo.

Mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko politiko in trajnostni razvoj, politiko in sistem plač, davčno politiko in prispevke za socialno varnost ter enake možnosti, je najprej opozorila, da delo tudi v letu 2016 ostaja davčno preveč obremenjeno. Ne glede na zadnje spremembe dohodninske lestvice ostaja ključna zahteva ZSSS davčna razbremenitev plač in dvig neto plač, kar bo okrepilo domačo potrošnjo in povpraševanje. Za Slovenijo je namreč značilna velika zgoščenost zaposlenih na spodnjem delu plačne distribucije, kar vpliva tudi na višino pobranih davkov in prispevkov.

»Zaradi velike zgoščenosti zaposlenih in plač na spodnjem delu plačne distribucije so v Sloveniji visoko davčno obremenjene že nizke ravni plač. Sicer je bila lani decembra sprejeta ‘mini razbremenitev dela’ s spremembo dohodninske lestvice, ki jo v ZSSS pozdravljamo in vidimo kot prvi korak pri razbremenitvi dela. Pričakujemo, da se bo temeljitejša reforma na tem področju nadaljevala v letu 2016, tako kot je bilo dogovorjeno v socialnem sporazumu,« je dodala.

Prav zato so zahteve ZSSS na področju dohodnine – ne glede na »mini razbremenitev srednjega razreda« v decembru 2015 – razbremenitev in povečanje neto plač, večjo davčno progresivnost (z uvedbo dodatnega davčnega razreda, v Avstriji jih imajo po novem kar 7), razbremenitev srednjega razreda (med 27-odstotnim in 41-odstotnim razredom naj se umesti nov davčni razred), ohranitev davčne stopnje s 50-odstotno obdavčitvijo, oprostitev plačila dohodnine za najnižje dohodke in uskladitev olajšav za najnižje dohodke ter razbremenitev 13. plače.

»Nasprotujemo uvedbi socialne kapice, saj bi povzročila velik izpad prihodkov v blagajne socialne varnosti in povzročila pritisk na zmanjševanje pravic. Izpad prihodkov iz naslova davčne razbremenitve plač bi lahko nadomestili s pomočjo dviga stopnje davka na dobiček oziroma dohodek pravnih oseb,« je še dodala Pojetova.

Lučka Böhm, izvršna sekretarka za varnost in zdravje pri delu ter socialno politiko in socialna zavarovanja za leto 2016 kot najpomembnejši področji dela napoveduje začetek postopkov revizije delovnih mest, na katerih je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje (ki je leta 2001 nadomestilo ‘beneficirano delovno dobo’) in zdravstveno reformo. Za obe področji velja, da smo sindikati v prvi vrsti zagovorniki zavarovancev, in temu primerno bomo postopali.

»Pričakujemo, da bodo delodajalci za številna delovna mesta predlagali ukinitev poklicnega zavarovanja, čemur bomo ostro in z argumenti nasprotovali. V primeru zdravstvene reforme imamo z delodajalci bližja stališča, saj oboji verjamemo, da se mora zdravstveno zavarovanje v prvi vrsti izvajati v korist zavarovancev! Zavoljo tega na ZSSS podpiramo večjo avtonomnost Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zahtevamo odpravo dvojnega plačevanja – najprej v obliki prispevka zavarovanca, kasneje pa še kot samoplačniki,« je poudarila. Sicer pa lahko več o naših stališčih s tega področja preberete na tej povezavi.

Andrej Zorko, izvršni sekretar za trg dela in delovno pravo, sistemsko zakonodajo, socialni dialog, kolektivne pogodbe in soupravljanje, sodelovanje v delu evropskega ekonomskega in socialnega odbora ter zagotavljanje sistema pravnega varstva in pravne pomoči kot najpomembnejša področja dela v letu 2016 napoveduje spremembe zakonodaje na področju prekarnega dela, na področju vajeništva, spremembe insolvenčne zakonodaje ter spodbujanje vseh ukrepov, ki bodo konkretno prispevali k doslednemu spoštovanju pravnega sistema.

»Število prekarnih delavcev v Sloveniji narašča na način, da zahteva takojšnje spremembe oz. ureditev zakonodaje. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že za prvo četrtino leta 2016 napoveduje prve rešitve in na ZSSS bomo področje aktivno spremljali in pri spremembah sodelovali. Na področju insolvenčne zakonodaje se od ZSSS v letu 2016 lahko pričakujejo zelo konkretni predlogi, kot je zakonska sprememba, ki delavkam in delavcem zagotavlja poplačilo pred ostalimi upniki, predvsem pred bankami. Delavke in delavci morajo svojega predstavnika (že po zakonu!) imeti tudi v upniškem odboru, na kar bomo še posebej pozorni. Če se spomnimo na primer podjetja Mura; vsi bi se morali naučiti, da interesi bank ne smejo krojiti usode stečajne mase,« je poudaril.

Posebno pozornost je namenil še spoštovanju pravnega sistema in temu, kaj vsi mi lahko naredimo, da bo kršitev delovno-pravne zakonodaje kar najmanj. Vlado Republike Slovenije je tako pozval k sprejetju ukrepov, ki so potrebni, da se zagotovi zadostno število inšpektorjev za delo, člane sindikatov pa k doslednemu prijavljanju kršitev delovnopravne zakonodaje na območnih organizacijah ZSSS. Sindikati imamo namreč moč v imenu delavk in delavcev podati prijavo pristojnim organom in na ta način zagotoviti pogosto nujno potrebno anonimnost. Za konec je pripomnil še: »V Sloveniji je kršenje delovnopravne zakonodaje nacionalni šport. Dokler ne bo vsaj nekaj delodajalcev zaradi kršenja zakonodaje pristalo v zaporu in tam kazen odsedelo do konca, ne bomo spremenili ničesar!«

Za konec je tudi predsednik ZSSS, mag. Dušan Semolič, izpostavil predvsem pomen in moč sindikalnega organiziranja, ki bo ena od naših prioritet tudi v 2016. Dejstvo je, da imamo v panogah, kjer je stopnja sindikalnega organiziranja najvišja, tudi najboljše razmere. Glede na to, da živimo v časih, ko zaposlitev nikakor več ne pomeni jamstva za socialno varnost in dostojno življenje, je toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da »nobena delavska pravica ni podarjena in prav vse delavske pravice so ogrožene. Prav vse moramo braniti in le povezani, enotni, lahko dosežemo več socialne varnosti, več solidarnosti in manj nestrpnosti v tem majhnem prostoru.«