Sindikati zaradi izigravanja socialnega dialoga in zakonodaje v novo ustavno presojo

13. 1. 2022

Že ob sprejemu desetega protikoronskega paketa (PKP10) smo sindikati napovedali vložitev ustavne presoje skladnosti dviga najvišjih plačnih razredov samo za zdravnike in zobozdravnike v javnem sektorju. Danes so tako trije predsedniki in dve predsednici petih sindikalnih central (ZSSS, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije) skupaj vložili zahtevo za presojo skladnosti 48. člena PKP10 z Ustavo Republike Slovenije.

Sindikati smo že med sprejemanjem PKP10 opozarjali, da gre za potaknjenec, ki po vsebini nima nikakršne zveze z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami, na to pa je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Člen je bil sprejet brez socialnega dialoga s sindikati in mimo postopka, ki ga za to predpisuje zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

V sindikalnih centralah poudarjajo, da je treba vse skupine zaposlenih v javnem sektorju obravnavati enakopravno, jim omogočiti enakopravna pogajanja za višje plače in se celovito dogovarjati tako za morebitno odpravo ali spremembo omejitve najvišjega plačnega razreda kot tudi za odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice.

Proti vladni pravni dekadenci

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je na današnji novinarski konferenci opozoril, da se je vlada s takšnim načinom sprejemanja zakona v državnem zboru izognila predpisanemu postopku o sprejemanju plač v javnem sektorju: »Izognila se je obveznemu usklajevanju plač z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja,« je dejal in dodal, da zakon in ustava takšnih sprememb ne dopuščata. »Smo za zakonito pot. Z vložitvijo ustavne presoje se postavljamo proti pravni dekadenci, ki se širi iz Gregorčičeve podobno, kot se širi epidemija po državi

Vlada ne želi urediti položaja najnižje plačanih

Dodal je, da so na vlado naslovili zahtevo po sistemskih spremembah plačne lestvice, ki bo potekala skladno z zakonom: »Spremembe morajo veljati ne samo za zdravnike, temveč tudi za univerzitetne profesorje, raziskovalce in ostale vrhunske poklice. Zelo moteča so dvojna merila,« je nadaljeval Štrukelj in izpostavil, da najnižje plačani že več let zaman čakajo na izboljšanje njihovega položaja. »26 tisoč zaposlenih prejema doplačilo do minimalne plače, čeprav opravljajo različno zahtevne naloge, nekateri tudi s srednješolsko izobrazbo. Ni prav, da se razmere spremenijo čez noč samo za skupino, ki ima večji družbeni vpliv,« je bil nazoren in dodal, da se vlada glede tega vprašanja že več let samo pretvarja, da se stvari spreminjajo. »Vlada je z nami podpisala dogovor, da bodo to reševali, pa se že več kot pol leta nič ne premakne. Vlada se dela, da se pogaja, a potem se čez noč, na nezakonit, nesistemski način, za eno skupino, ki ima resda precej večji družbeni vpliv, stvari spremenijo tako, kot vlada predlaga, in v interventni zakon pretihotapi nekaj, kar tja sploh ne spada,« je še dodal. Spomnimo, da bo ob letošnjem zakonsko predvidenem povišanju minimalne plače delovnih mest z najnižjim plačilom še več.

Štrukelj je spomnil, da več kot 26 tisoč zaposlenih v javnem sektorju z najnižjimi plačami zaman čaka na ureditev njihovega položaja, ki ga vlade obljubljajo že vrsto let. Čez noč pa lahko vlada eni vplivni družbeni skupini kar za četrtino dvigne plače. Sindikati zagovarjajo stališče, da je treba vsem v javnem sektorju omogočiti enakopravna pogajanja za višje plače.

Takšne stvari ne sodijo v interventni zakon

Odvetnik Iztok Ščernjavič, ki je pripravil sindikalni predlog za presojo ustavnosti opozarja, da določila o dvigu plače za izbrane skupine ne sodijo v interventni zakon: »Ukrep nima nikakršne povezave z odpravljanjem epidemije.« Poudaril je, da zakon ne vlagajo zaradi zvišanja plač zdravnikom in zobozdravnikom, temveč  zaradi napak v zakonodajnem postopku. Vladajoči namreč ne spoštujejo pravil, ki določajo postopke, ko gre za spremembe zakona plač v javnem sektorju. Kritičen je bil tudi do državnega sveta, ki je z izigravanjem zakonodaje pospešil sprejem zakona. »Praksa načrtnega kršenja in ignoriranja pravil je zaskrbljujoča. Vsi indici kažejo, da gre za zlorabo in samovoljo. Menimo, da nihče ni nad pravom. Tudi oblast ne. Če to velja, potem pravne države nimamo več,« je bil kritičen in dodal, da tudi zato vlagajo predlog za začasno zadržanje 48. člena. Oblastnike je spomnil, da lahko zakon o sistemu plač še vedno spremenijo z novelo zakona o sistemu javnih plač, ki pa zahteva usklajevanje s socialnimi partnerji in da je najboljša pot zadržanje tega člena. »Takšen sistemski poseg v zakon se ne dela tako, da spreminjaš zakon, ki bi moral biti dosežen z družbenim konsenzom. Takšen način je napačen, čeprav je lahko legitimen,« je še menil Ščernjavič.

Poziva vladi, naj nemudoma pristopi k pogajanjem

Sindikalne centrale so v sporočilu za javnost zapisale, da verjamejo, da bo ustavno sodišče prepoznalo zlorabo zakonodajnega postopka in prepovedi referenduma pri sprejemanju predmetne določbe PKP10, ugotovilo njeno neustavnost in jo razveljavilo. Zato so vlado pozvali, naj nemudoma pristopi k pogajanjem z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, s katerimi je tudi glede na aktualna makroekonomska gibanja nujno doseči dogovor tako o odpravi omejitve najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči in bi veljala za vse plačne podskupine, kot tudi o višjih plačah za vse zaposlene in odpravi uravnilovke v spodnjem delu plačne lestvice ter usklajevanju vrednosti plačnih razredov v prihodnje. Kot izpostavljajo, so prepričani, da omejitev najvišjega plačnega razreda v javnem sektorju ni edini, zlasti pa ne največji problem sistema plač v javnem sektorju.

Matej Klarič

Share