ZSSS na novinarski konferenci predstavila predloge za razbremenitev plač v okviru prestrukturiranja davčnih bremen

12. 4. 2016

Danes, 12. 4. 2016, je na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) potekala novinarska konferenca, na kateri sta mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka ZSSS, in mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, predstavila naš pogled na predlagane davčne spremembe.

 

Na ZSSS že dolgo časa zahtevamo spremembe na davčnem področju in razbremenitev dela ter dvig neto plač. Dejstvo je namreč, da bo to vplivalo na kupno moč in potrošnjo gospodinjstev. Veseli nas, da se, kot je bilo dogovorjeno v socialnem sporazumu, Ministrstvo za finance dejansko lotilo prestrukturiranja davčnih bremen.

 

Ob tem si na ZSSS želimo, da bi bila izvedena reforma celostna – izpad prihodkov je potrebno nadomestiti s prerazporeditvijo bremen in ne z odpuščanjem ali zniževanjem kakovosti storitev javnega sektorja. Ne pristajamo na to, da bi se zaradi reforme ogrozilo delovanje zavoda za zdravstveno zavarovanje, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali da bi se krčile socialne pravice. Prav tako si želimo, da se v nadaljevanju sprejme davčna strategija, ki bo ohranjala stabilno poslovno okolje.

 

Podatki evropske komisije in OECD kažejo, da sta delo in potrošnja pri nas nadpovprečno davčno obremenjena, glede na obdavčitev kapitala pa se uvrščamo na sam rep v Evropski uniji. Tako obstaja manevrski prostor za razbremenitev dela in dvig neto plač. Delavci so nosili ključno breme krize, tako preko odpuščanj kot zniževanja plač, plačujejo davke in se ne morejo izogniti tako kot vsi tisti, ki iščejo davčno optimizacijo v davčnih oazah.

 

»Za nas ni dileme – spremembe se morajo zgoditi. Vendar v korist dela in ne v korist kapitala. Za nas je zelo pomembno, da povemo; stroški dela so previsoki, a ločiti moramo med davki in prispevki! Tako nasprotujemo nameram, da bi delodajalcem še znižali že tako nizke stopnje pri prispevkih. Pri prispevkih smo namreč pri obremenitvi delavcev v evropskem vrhu, pri obremenitvi delodajalcev – na evropskem dnu. Vsak poskus, da bi dodatno nižali te prispevke, pelje v odpiranje problematike financiranja pokojninske in zdravstvene blagajne. Na to ne bomo nikoli pristali,« je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.

 

ZSSS ima na davčnem področju naslednje ključne zahteve:

– Razbremenitev božičnice oziroma 13 plače
Predlagamo, da se božičnica oziroma 13. plača razbremeni plačila socialnih prispevkov in se davčno obravnava tako kot se obravnava regres za letni dopust. S tem namenom, naj se v 5. odstavek 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) doda: »pri božičnici oziroma 13. plači, ki presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS«. Z razbremenitvijo božičnice oziroma 13 plače se bo povečalo število izplačanih nagrad ob koncu leta, s tem pa tudi kupna moč in potrošnja zaposlenih v tem letnem času.

– Večja progresivnost dohodninske obdavčitve
Pričakujemo, da se poveča progresija dohodninske lestvice in da se razbremeni srednji razred kot tudi, da se prilagodi olajšave za te z najnižjimi plačami oziroma se jih oprosti plačila dohodnine. V ZSSS predlagamo, da se dohodninska lestvica spremeni: uvede naj se dodatni dohodninski razred med stopnjo 27 % in 41 % ter določi novo mejo pri višjem znesku za davčni razred s stopnjo 41 % z namenom razbremenitve srednjega razreda, razbremenitve razvojnega kadra.Po sedaj veljavni lestvici se namreč že zaposleni z bruto plačo v višini 2.536 EUR uvrstijo v davčni razred z davčno stopnjo 41 %. Želimo, da se tudi v prihodnje ohrani davčni razred z najvišjo davčno stopnjo. V Avstriji so z namenom povečanja progresivnosti dodali nove davčne razrede, ki jih je sedaj sedem. Razbremenitev plač srednjega razreda in dvig neto plač bo povečal kupno moč in potrošnjo. Srednji razred, ki je nosilec gospodarske rasti in ki je ključen za potrošnjo, socialno in politično stabilnost se po podatkih OECD (2015), ILO (2016) v Sloveniji od leta 2008 dalje zmanjšuje, in sicer tako po velikosti kot po celotnemu dohodku, zato je znižanje davčne obremenitve tega razreda, nujno. Prav tako zahtevamo, da se te z najnižjimi plačami oprosti plačila dohodnine (gre za 11 eur) ali pa, da se uskladi olajšava za te z najnižjimi dohodki. Dejstvo je, da gre za izredno nizke plače, ki ne omogočajo dostojnega življenja – in neusklajevanje zadnja 3 leta pomeni zniževanje njihove kupne moči in še večjo revščino.

 

Ostro nasprotujemo ukinjanju prispevkov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni kot tudi uvajanju socialne, razvojne ali kako drugače poimenovane socialne kapice.

 

»Dejstvo je, da smo stalno priča pritiskom po omejevanju pravic iz zdravstvenega sistema in na strani pravic iz pokojninskega sistema, zato kakršnokoli omejevanje plačevanja prispevkov za delodajalce ne pride v poštev. Tako omejevanje bi pomenilo velik izpad prihodkov v blagajne socialne varnosti in seveda zniževanje pravic, nam navadnim državljanom. Večina bi bila tako na slabšem, na boljšem pa spet le peščica najbogatejših.

Opozoriti želim na znižanje prispevne stopnje za ZPIZ za delodajalce v 1998, ko se je stopnja znižala iz 15,5% na 8,85 % – prav to znižanje povzroča primanjkljaj v blagajni. Znižanje pa ni prineslo obljubljenih novih delovnih mest in novih investicij.

Nenazadnje zahtevamo, da se izpad prihodkov pokrije s povišanjem stopnje davka na dobiček, iz sedanjih 17 % na 20 %, potem pa v naslednjih treh letih na raven povprečja Evropske unije, kar bo okrepilo javnofinančne prilive in pomagalo pri prerazporeditvi davčnih bremen.

Dejstvo namreč je, da se je davčno breme v času finančne krize izrazito prevalilo na delo in potrošnjo. Kapital pa se je dodatno razbremenjevalo. Tako se stopnja davka na dobiček pravnih oseb zmanjšuje že od leta 2006, ko je znašala 25 %. Sedaj znaša 17 % in je sedma najnižja v EU. Efektivna davčna stopnja se je zniževala od 18,4 % v letu 2008 na 11,3 % v letu 2014, kar je tudi eden od razlogov, da so prihodki iz tega naslova nizki. Prav zato tudi zahteva, da se pravičneje razbremeni delo in obremeni kapital,« pa je povedala izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje.