Kako je z urejanjem dodatka za delovno dobo na podjetniški ravni?

4. 2. 2020

Spletna rubrika ZSSS svetuje je namenjena odgovorom na najrazličnejša vprašanja, težave, stiske ipd., povezane s svetom dela. Svetujejo sodelavke in sodelavci pravne pomoči Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sprašujete pa lahko tudi vi. Pišite nam (glej spodaj) in pomagali vam bomo.

Podajamo obrazložitev glede dopustnosti urejanja dodatka za delovno dobo v podjetniških kolektivnih pogodbah ali aktih delodajalca.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) omogoča različno urejanje pravic delavcev, pri čemer ločuje urejanje pravic glede njihovega obsega pa tudi glede ravni, na kateri se te pravice lahko urejajo. Tako za določene pravice ZDR-1 dopušča, da se lahko urejajo zgolj ugodneje kot tiste, ki so urejene v zakonu, za druge pa dopušča, da se uredijo tudi manj ugodno. Glede ravni urejanja pa ZDR-1 ločuje pravice, ki se lahko urejajo v podjetniški kolektivni pogodbi, in tiste, ki se lahko drugače od ureditve v ZDR-1 določajo le v panožni kolektivni pogodbi. Določenih pravic torej na ravni podjetniške kolektivne pogodbe ali akta delodajalca ni mogoče urejati, saj je takšno urejanje predvideno zgolj na ravni dejavnosti.

Kar se tiče dodatka za delovno dobo, ZDR-1 v 129. členu določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo in da se njegova višina določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Določba torej določa, da ima vsak delavec pravico do dodatka za delovno dobo, ter za njegovo urejanje predvideva izključno kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Višina dodatka za delovno dobo ali delovna doba, ki se pri izračunu upošteva (skupna delovna doba ali delovna doba pri zadnjem delodajalcu), se torej ne more določati na podjetniški ravni, lahko pa se v podjetniški kolektivni pogodbi sprejme ugodnejša določba za delavca, npr. poleg dodatka za delovno dobo še dodatek za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Pišite nam na info@zsss.si in odgovorili vam bomo. Ne pozabite pa niti na naš časopis Delavska enotnost (uredništvo je dosegljivo na de@sindikat-zsss.si), ki vsakih 14 dni prinaša najboljše pravne nasvete in druge informacije o sindikalnem delu in boju. Naročite se in berite!

Poleg navedenega je potrebno upoštevati tudi določbo 222. člena ZDR-1, ki praktično določa višino dodatka za delovno dobo v primeru, da ga panožna kolektivna pogodba ne določa ali če veljavne panožne kolektivne pogodbe ni. V navedenem členu ZDR-1 določa, da delavci, ki imajo ob uveljavitvi ZDR-1 dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače. Določba se zgodovinsko ponavlja preko več različic zakona o delovnih razmerjih in praktično določa višino dodatka za delovno dobo za vse primere, ki s kolektivno pogodbo dejavnosti niso pokriti oziroma pri katerih v kolektivni pogodbi dejavnosti dodatek za delovno dobo ni določen. Določba prav tako ponovno ponavlja, da se drugačna ureditev lahko sprejme le na ravni dejavnosti in da je torej urejanje na podjetniški ravni izključeno.

Tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča je že potrdila, da je za drugačno urejanje dodatka za delovno dobo pristojna izključno kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Matija Drmota, pravna pomoč ZSSS

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!