Ekonomsko-socialni svet – Pomemben organ, ki ga želijo vedno znova potisniti v pozabo

23. 3. 2021

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je tristranski organ, kjer na najvišji ravni v državi poteka tristranski socialni dialog. Delovanje ESS je ob njegovi dvajsetletnici morda najbolje povzel nekdanji predsednik ZSSS Dušan Semolič, ko je dejal, da je, čeprav je šlo za socialni dialog na državni ravni, ta močno zaznamoval tudi socialni dialog na panožni in podjetniški ravni. Na ESS sprejete odločitve namreč načeloma določajo splošni okvir za pogajanja in delovanje tudi na nižjih ravneh.

Kot je ob deseti obletnici ustanovitve ESS zapisal nekdanji novinar Delavske enotnosti Franček Kavčič, je idejo o ustanovitvi organa, ki bi temeljil na soglasju o ekonomskih spremenljivkah (po zgledu Izraela in Mehike), leta 1991 prvi predstavil ekonomist Velimir Bole. Pobudo so istega leta podprli tudi v sindikatih in Gospodarski zbornici Slovenije. V času visoke inflacije je Bole želel, da bi z dogovorom pripravili stabilizacijski program, ki bi v dogovorjenih okvirih omejil zviševanje plač, obenem pa bi proizvajalce živil in prodajalce naftnih derivatov zavezal k omejitvi cen. Omejevanje življenjskih stroškov tako sindikatov ne bi prisililo k stavkam in drugim oblikam pritiskov. V tem se Bole ni motil, saj je leto 1992 brez doseženega soglasja prineslo vrhunec ekonomske depresije in tudi stavkovnega vala. Zaradi različnih pogledov sindikatov na plačno politiko pa sporazuma ni bilo mogoče skleniti. Pogajalci so se nato šele aprila 1994 dogovorili, da podpišejo separatni Dogovor o plačni politiki v gospodarstvu, sindikati pa so na zahtevo po plačni politiki, ki bi zamejila rast plač, odgovorili z zahtevo po ustanovitvi tristranskega ESS. Tako je 25. aprila 1994 prišlo do podpisa dogovora, ki je v deveti točki vseboval tudi predlog o ustanovitvi takrat petnajstčlanskega ESS (pet predstavnikov vlade, pet predstavnikov sindikatov in pet predstavnikov delodajalcev). Vse od tedaj delovanje sveta ni urejeno s posebnim zakonom ali ustavo, temveč temelji na tripartitnem dogovoru.

ESS kot generator zgodbe o uspehu

V drugi polovici devetdesetih let je ESS prispeval k institucionaliziranemu oblikovanju učinkovitih ekonomskih in socialnih politik. Slovenija je bila v tistem času znana kot zgodba o uspehu. Od leta 1994 pa do finančne krize leta 2008 je dosegala gospodarsko rast. Glavni razlog za uspehe se je skrival prav v tem, da v primerjavi z drugimi državami, predvsem s tistimi iz vzhodne Evrope, ni izvedla radikalne neoliberalne šok terapije. To so ji s stavkami na ulicah in različnimi pritiski preprečili prav sindikati. Tudi v primerjavi s tujino je bilo stavk pri nas v tistem času več, bile pa so tudi bolj množične. Prav ESS je kot prostor za socialni dialog prispeval k umiritvi družbene klime in postal mesto, kjer so socialni partnerji ob dogovarjanju sprejemali manj radikalne predloge.

Kaj je ekonomsko-socialni svet?

ESS je tristranski organ socialnih partnerjev, sindikatov, delodajalcev in vlade, ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, ter druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev. Vsak od njih imenuje v ESS svoje predstavnike, vsak partner pa ima lahko največ osem članov. Vsak član ima lahko namestnika, pravice in pooblastila teh pa so enaka kot pri članih.

Kljub temu pa tudi takrat ni šlo brez težav. GZS je leta 1996 enostransko razdrla splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in svojim združenjem naročila, naj odpovedo tudi pogodbe za dejavnosti, kar se je večinoma tudi zgodilo. Šele pozneje, po veliki stavki, s katero so sindikati nasprotovali zmanjšanju že dogovorjenih pravic v kolektivni pogodbi, se je vrnila za pogajalsko mizo. Tudi vladni predstavniki so takrat ignorirali ESS in se niso udeleževali sej. Šele po velikih pritiskih različnih interesnih skupin (sindikatov, akademikov, novinarjev ipd.) in odločitvi parlamenta, da je treba o vseh zakonih, ki zadevajo interese socialnih partnerjev, razpravljati v okviru ESS, je takratna levo-liberalna vlada tripartitna pogajanja vzela bolj zares. Pomemben argument, da so sedli za pogajalsko mizo, pa je bil tudi ta, da je vlada leta 1996 podpisala pridružitveni sporazum za vstop v Evropsko unijo Sindikate pa je pri pogajanjih za članstvo v Evropski uniji potrebovala tudi zaradi boja z inflacijo, ki je takrat znašala devet odstotkov.

Novembra 2019 sta takratni predsednik vlade Marjan Šarec in predsednica ZSSS Lidija Jerkič takole podpisala protokol vlade in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. ESS mora od takrat naprej po pravilih obravnavati tudi nevladne zakonske predloge, povezane s področjem njegovega delovanja. Foto M. K./Arhiv DE

Težavna leta za ESS

V prvih desetih letih delovanja je ESS sprejel tri širše sporazume in pet dogovorov o politiki plač. Sindikati so v tem času preprečili tudi radikalno privatizacijo pokojninskih skladov, ki bi še bolj poslabšala položaj današnjih upokojencev. Miroslav Stanojević z ljubljanske Fakultete za družbene vede delovanje ESS v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opisuje kot optimalno: »Po vstopu v EU so se, ob vpenjanju v enotni evropski trg, razmerja moči in politične konstelacije spremenile. Do vstopa v EU so bili vsi zakoni, ki so bili povezani z organiziranimi interesi dela in kapitala, usklajeni na ESS. Šele nato so šli v parlamentarno proceduro.« Kot pove, so se prve večje težave začele kazati v obdobju po izvolitvi prve vlade Janeza Janše leta 2004: »Zapleti so se začeli pojavljati v obdobju prve Janševe vlade, predvsem ob poskusu vpeljave enotne davčne stopnje. Tedaj je ESS praktično prenehal delovati. Vpeljavo enotne davčne stopnje so ustavili združeni sindikati, ki so novembra 2005 v Ljubljani organizirali velike demonstracije.« ESS je nato smernice iz socialnih dogovorov, sprejetih od leta 1994 do leta 2007, širil tudi na druga področja, kot so družbena blaginja, zaposlitev, stanovanjska problematika, zdravstvo, davki ipd.

Kakšne so naloge ESS?

ESS spremlja stanje na ekonomskem in socialnem področju, ga obravnava ter oblikuje stališča in predloge v zvezi s tem in z drugimi področji, ki imajo širok pomen za vse strani. V okviru svojega delovanja sodeluje pri pripravi zakonodaje ter daje mnenja in priporočila v zvezi z njo, vzpostavlja pobude za sprejetje novih ali za spremembo veljavnih zakonov, oblikuje stališča in mnenja o delovnem gradivu, osnutkih in predlogih uredb, odredb in zakonov, podaja stališča in mnenja o proračunskem memorandumu ter državnem proračunu ipd. Svoje predloge, priporočila in mnenja ESS pošilja državnemu zboru, državnemu svetu, strokovni in širši javnosti. Odločitve ESS zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh partnerjev.

Stanojević pojasnjuje, da je bilo tudi obdobje vlade Boruta Pahorja, ki je začela delati leta 2008, težavno. »ESS je sicer nadaljeval delo. Vendar so njegovo delo zaznamovale nenehne težave in konflikti. Vse je kulminiralo v referendumih, na katerih sta bila zavrnjena zakon o malem delu in pokojninska reforma.« Temu je nato sledil razpad vlade in predčasne volitve. Na oblast pa se je leta 2012 potem znova vrnil Janez Janša. Stanojević to obdobje opisuje kot čas velike slovenske zime in nezadovoljstva. Na ulicah se je takrat po različnih slovenskih mestih redno zbiralo več tisoč, včasih tudi po več deset tisoč ljudi. Toda v obdobju druge Janševe vlade je ESS deloval: »Sindikati so prav v tem obdobju podprli sprejetje novega zakona o delovnih razmerjih, ki je liberaliziral režim odpuščanja delavk in delavcev. Ob manjših popravkih pa so sprejeli tudi pokojninsko reformo, ki jo je predlagala že Pahorjeva vlada

Ker je vlada vztrajala pri programu reform, je ZSSS 26. novembra 2005 organizirala velike demonstracije, ki se jih je kljub izredno močnemu sneženju udeležilo okoli 40.000 protestnic in protestnikov. Radikalne neoliberalne reforme nam je uspelo ustaviti, ideja o enotni davčni stopnji je šla na smetišče zgodovine, vladni predstavniki pa so se morali vrniti k pogovorom v okviru ESS. Foto F. K./Arhiv DE

Na zaskrbljujoče stanje opozarjajo tudi najpomembnejše institucije EU

Stanojević meni, da je imel ESS težave pri svojem delovanju tako v obdobju desnih kot tudi levih vlad. »Sindikati v Sloveniji so se v devetdesetih letih stabilizirali kot apolitične organizacije. Sodelovanje s političnimi strankami je z njihovega vidika tvegano početje, saj so se iz izkušnje madžarskih sindikatov naučili, da jih lahko politično-ideološki razcepi uničijo,« pojasnjuje, a obenem dodaja: »Brez širšega referenčnega okvira pa tudi ne morejo delovati. V dvajsetem stoletju so najuspešnejši med njimi delovali kot avtonomna krila socialnodemokratskih strank. Problem je, da teh strank skorajda ni več

Temeljna področja delovanja ESS

ESS deluje predvsem na področjih, kot so socialni sporazumi, proračunski memorandumi, državni proračuni, dokumenti v okviru evropskega semestra, ključni dokumenti s področja dela Mednarodne organizacije dela (ILO), Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Sveta Evrope ter sorodnih institucij v EU in drugih mednarodnih organizacij ter s področja evropske kohezijske politike. Deluje tudi na področju sistemske zakonodaje in pri ključnih dokumentih s področja socialnih pravic in pravic iz obveznih zavarovanj, delovnih razmerij, trga dela, zaposlovanja, varnosti in zdravja pri delu, ekonomske in davčne politike, pravne varnosti, vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja, zdravstva, gospodarskega položaja in razvoja Slovenije, soupravljanja, sindikalnih pravic in svoboščin … Poleg področij, ki zadevajo tripartitno sodelovanje, lahko ESS, če tako odloči njegov kolegij, obravnava tudi druge vsebine, ki niso predmet tripartitnega sporazumevanja, se pa nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.

Kljub temu lahko opazimo, da so imele v zadnjih letih vladajoče stranke nekoliko drugačne poglede na socialni dialog, ki je sicer tudi vrednota, zapisana v dokumentih EU. Če vlada Mira Cerarja ni imela pretiranega posluha za sindikate, pa so v času vlade Marjana Šarca na zahtevo delodajalske strani podpisali spremembe pravil o delovanju ESS ter spremembe protokola o spodbujanju socialnega dialoga. S temi določili se je vlada zavezala, da bo obravnavala vse za socialne partnerje relevantne zakone. Potem ko je marca lani Janez Janša še tretjič postal predsednik vlade, pa se je stanje na področju socialnega dialoga znova poslabšalo. Pri protikoronskih zakonih in tudi zakonu o demografskem skladu vlada ni upoštevala ustaljenega načina odločanja v okviru ESS, čeprav gre za zakone, ki so še kako pomembni tudi za socialne partnerje. V preteklih tednih so na zaskrbljujoče stanje glede socialnega dialoga v Sloveniji že opozorili tudi Evropska konfederacija sindikatov, Evropska federacija sindikatov in Evropski ekonomsko-socialni odbor ter tudi Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji. Pri zadnjem so opozorili, da bodo razmere na področju socialnega dialoga pozorno spremljali tudi v prihodnje.

Sindikatom okoliščine niso naklonjene

Kot pojasnjuje Stanojević, se sindikati soočajo s problemom močne interesne fragmentacije zaposlenih, ki jih »spodbujajo pritiski enotnega trga in potrebe po racionalizaciji javnega sektorja. Ob teh pritiskih je iskanje skupnega imenovalca interesov na sindikalni strani oteženo. Delodajalcem pa ‘racionalizacija’ javnega sektorja in ‘dualizacija’ trga dela na jedrne ter prekarne delavke in delavce ustreza.« Dodaja, da je dodatna težava sindikatov tudi ta, da se je vmes spremenila referendumska zakonodaja, ki otežuje pogoje za razpis referendumov: »Sindikati so po tej zakonodaji omejeni, ob tem pa dejanske mobilizacijske moči v zdajšnjih okoliščinah epidemije tudi ne morejo preveriti

Morda lahko nekaj optimizma iščemo v dogajanju na ravni EU, kjer je Evropska komisija oktobra predstavila zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira o evropski minimalni plači, s katerim naj bi vsem delavkam in delavcem v EU zagotovili pravično plačilo in dostojno življenje. Glede na to, da so v evropskih institucijah še nedolgo nazaj veljale neoliberalne dogme o tem, da tako področje najbolje ureja prosti trg, lahko govorimo o pomembnih spremembah diskurza na najvišji evropski ravni, ki jih nakazujejo tudi besede direktorja Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji Jordija Curella. Kot je zapisal v pismu reprezentativnim sindikalnim centralam, ki delujejo v okviru ESS, je Evropska komisija zavezana k branjenju socialnega dialoga kot enega od ključnih stebrov socialno-tržnega gospodarstva, in sicer »še toliko bolj v času, ko moramo tudi v EU obnoviti njegovo socialno razsežnost«.

Matej Klarič

Delavska enotnost

Ta članek je izšel v najnovejši tematski številki – Socialni dialog in krepitev delavske moči, marec 2021 – Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!


Ne spreglejte tudi:

»Naj se vam delodajalci ne smilijo, za svoje delo so dobro plačani« – Intervju s sindikalistko Matejo Gerečnik o tehnikah pogajanj

Pišemo o socialnem dialogu: V tem partnerstvu ni romantike

Share