Pravno varstvo

Pravna varnost zaposlenih delavcev, zlasti pa učinkovitost pravne države na tem področju, je v veliki meri odvisna od dela nadzornih organov.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se zavzemamo za spremembo Zakona o inšpekciji dela, predvsem v smeri večanja pristojnosti inšpektorjev, uvedbo »rotacije« inšpektorjev za delo (da pretežno ne opravljajo več inšpekcijskih pregledov v kraju njihovega stalnega bivališča, ampak da se pregledi opravljajo na različnih območjih – po vsej Sloveniji), večji poudarek nenajavljenim in nenadnim inšpekcijskim pregledom ter povečevanju vpliva socialnih partnerjev, zlasti sindikatov, na delo, učinkovitost in usmeritve inšpektorata.

V okviru zaznavanja kršitev delovnopravne zakonodaje naj se v okviru Zakona o inšpekciji dela predvidi vloga profesionalnih zunanjih sindikalnih zaupnikov, na podlagi katere bi ti lahko ugotovili kršitev delovnopravne zakonodaje pri posameznem delodajalcu in predlagali pristojnemu inšpektorju za delo izrek sankcije.

Spoštovanje delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb naj se zagotovi tudi z dopolnitvijo kazenskih sankcij. Dejstvo je namreč, da zgolj prepoved zaposlovanja in izrek denarne sankcije (tudi njihova višina) ne dajeta zadovoljivih rezultatov na področju spoštovanja pravic delavcev, k temu pa še dodatno pripomore neučinkovitost pristojnega davčnega organa pri izterjavi izrečenih denarnih sankcij. Zavzemamo se za uvedbo dodatnih sankcij, ki bodo imele vpliv predvsem na poslovanje delodajalca oziroma na poslovno okolje, v katerem ta deluje (npr. prepoved dodelitve sredstev iz javnih naročil in sredstev državne pomoči v primeru pravnomočne oziroma dokončne ugotovitve kršitve pravic delavcev).

Slovensko poslovno okolje ima izjemno velike probleme z nizko korporativno kulturo upravljanja, zato jo je potrebno okrepiti.

Zahtevamo:

• prepoved opravljanja kakršnekoli poslovne dejavnosti tistih direktorjev ali članov uprav ter nadzornih svetov, nad katerimi je sprožen postopek suma kaznivih dejanj, ki so prispevala k likvidaciji oz. stečaju podjetij. Prepoved poslovanja naj velja za določeno obdobje;
• uvedbo javnega registra direktorjev družb, ki so šle v stečaj, in za uvedbo javnega registra neplačnikov socialnih prispevkov.

Prav tako delujemo v smeri oblikovanja konkretnega finančnega okvirja za zagon delavskih kooperativ in možnosti delavskih odkupov podjetij. Pri tem posebno pozornost namenjamo oblikovanju posebnih etičnih naložbenih bančnih shem po zgledu etičnih bank, ki plasirajo sredstva izključno v trajnostne projekte in »čiste« vrednostne papirje.

Za izboljšanje položaja delavcev, ki so v okviru zakonskih določb napoteni v t. i.  »slamnata podjetja«, ki se kaže v nezmožnosti njihovega učinkovitega pravnega varstva in uživanja pravic, zlasti nezmožnosti poplačila njihovih terjatev do delodajalca, se zavzemamo za uvedbo solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika za vse terjatve delavca, in sicer npr. za obdobje dveh let po opravljenem prenosu. Torej tudi za terjatve, ki bi nastale v roku dveh let od dneva izvedenega prenosa pri delodajalcu prevzemniku. Prav tako zahtevamo zaostritev pogojev za ustanovitev podjetij ter obvezno preverbo plačila obveznih dajatev pravnih oseb oz. njihovih odgovornih oseb.

Varstvo terjatev delavcev

Število kršitev delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb, nezmožnost poplačila delavcev ter vse večje izigravanje in izkoriščanje delavcev zahtevata v primerjavi z drugimi civilnopravnimi razmerji posebno obravnavo. Zato se zavzemamo za sprejetje ustreznih ukrepov in zakonskih rešitev, ki bodo omogočale hitro in učinkovito delovanje organov pregona (policije, državnega tožilstva) pri ugotavljanju kazenske odgovornosti delodajalcev. Zavzemamo se za prednostno obravnavo kazenske odgovornosti delodajalcev v primeru kršitve pravic delavcev.

Vsako delo, ki se opravi v državi, mora biti plačano v skladu z našimi zakoni in veljavnimi kolektivnimi pogodbami, vključno z delom, ki ga opravijo tujci.

Število delavcev, ki kljub opravljenemu delu ne prejmejo plačila, zlasti pa položaj teh delavcev pred stečajem delodajalca, ko ne prejmejo plačila po več mesecev, zahteva sistemsko spremembo. Tako se zavzemamo za spremembo Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS,  in sicer tako, da bi se uvedel institut nadomestila neizplačanih oz. premalo izplačanih plač. S tem bi zaposlenim delavcem v mesecih pred stečajem podjetja omogočili vsaj minimum socialne varnosti.

V kontekstu varstva terjatev oz. ekonomskih pravic delavcev se zavzemamo za spremembo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Prizadevamo si za poplačilo terjatev delavcev iz stečajne mase pred vsemi drugimi upniki. Torej tudi pred državo in bankami. Z uvedbo tovrstne spremembe bi se namreč bistveno povečala možnost poplačila terjatev delavcev (vsekakor pa višina njihovega poplačila) iz stečajne mase. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da se večina denarja iz stečajne mase porabi za poplačilo dolgov do banke in za stroške stečajnega postopka.

Z namenom povečanja učinkovitosti dela stečajnih upraviteljev, zmanjšanja dolgotrajnosti stečajnega postopka, večanjem možnosti, da bi stečajni dolžnik (ali pa vsaj njegov del) pod drugim lastnikom nadaljeval z opravljanjem dejavnosti, s čimer bi se skrajšalo obdobje brezposelnosti posameznih delavcev, ki so izgubili delo zaradi uvedbe stečajnega postopka, hitrejšega poplačila delavcev upnikov v stečajnem postopku, zmanjševanja stroškov stečajnega postopka se zavzemamo za spremembo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju tako, da bi se določilo maksimalno trajanje teka stečajnega postopka, ki pa ne sme presegati 24 mesecev od dneva sprejetja sklepa o uvedbi stečajnega postopka.

Zahtevaamo oblikovanje nacionalne sheme odgovornosti in pripravo predpisov, ki bodo realizirali verižno odgovornost delodajalcev v (pod)izvajalski verigi v razmerju do terjatev delavcev, skladno z resolucijo Evropskega parlamenta o družbeni odgovornosti podizvajalskih podjetij v proizvodni verigi (2008/2249 (INI)).