Zakaj nasprotujejo predlaganemu zakonu o nacionalnem demografskem skladu in kaj ta pravzaprav pomeni, povedo tudi sindikalistke in sindikalisti, ki v okviru različnih sindikatov dejavnosti delujejo pod okriljem ZSSS.


Politika se želi polastiti še preostalega premoženja

»V teh dneh država praznuje tridesetletnico. Ponosni naj bi bili na svojo državo, veselili naj bi se njenih dosežkov. Ne moremo povsem zanikati nekaterih uspehov. Žal pa generacijam, ki so ustvarile pomembno premoženje v preteklosti, ki so zgradile šole, vrtce, bolnice in imele uspešne tovarne, ni ostalo veliko. Kaj je ostalo od vsega premoženja? Od uspešnih tovarn skoraj nobena. Ostali so delavci, brez dela, ki so bili do pogojev za upokojitev na ’čakanju’ na zavodu za zaposlovanje ali na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato ima zdaj tudi mnogo upokojencev in upokojenk nizke pokojnine. Skupno ustvarjeno premoženje so si mnogi znali prisvojiti s ’prihvatizacijsko’ zakonodajo.

In sedaj se hoče z zakonom o nacionalnem demografskem skladu politika polastiti še tega, kar je ostalo od skupnega premoženja, in s predlaganim sistemom upravljanja utrditi oblast. Nekateri menijo, da je čudno, da se upokojenci, upokojenke zavzemamo za oblikovanje demografskega sklada, češ da se bo tako del ustvarjenega dohodka dal na stran za generacije, ki so danes stare od 30 do 50 let, in ne bo namenjen tekočim potrebam pokojninskega sklada. Čudijo se tudi, da ne podpiramo ureditve, da bi se iz sklada namenila sredstva za dolgotrajno oskrbo.

Toda za tekoče potrebe izplačevanja pokojnin moramo poskrbeti z zagotavljanjem stabilnosti, tudi z ustreznimi prilivi iz proračuna, predvsem pa s povišanjem prispevne stopnje delodajalcev, ki plačujejo skoraj polovico manj kot delojemalci. Za dolgotrajno oskrbo pa je treba z zakonom zagotoviti stabilen, dolgoročen vir sredstev.

Predlagana tekoča poraba sredstev nacionalnega demografskega sklada je samo krinka za to, da bodo vladajoči sredstva zopet lahko namenili za ’nagrajevanje zaslužnih’. To jim bo omogočil tudi predvideni sistem upravljanja. Zato predlaganega zakona ne podpiramo, če bo sprejet, pa se bomo udeležili referenduma, saj moramo preprečiti prisvojitev našega preostalega skupnega premoženja

Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (Sus)


Sklad ni dolgoročen in usmerjen v plemenitenje sredstev

»Na referendumu moramo zavrniti zakon o nacionalnem demografskem skladu, ker ne prinaša, niti ne vsebuje:

  • nikakršnih rešitev za polnjenje pokojninske blagajne,
  • nobenih dodatnih prilivov,
  • niti dolgoročne strategije, kako plemenititi državno premoženje, ki bi bilo del tega sklada!

Kaj pa vsebuje in prinaša?

  • Koncentrirano upravljanje državnega premoženja, ki očitno ne bo v dobro državljank in državljanov,
  • veliko idej, kako sklad prazniti in uporabljati za kadrovanje. Zakon prinaša stolčke! Enajst v nadzornem svetu, pri tem pa le dva ne bosta imenovana politično in bosta predstavljala mlade in upokojence. Tiste, za katere se zaradi sklada ne bo nič spremenilo!

Takšen zakon nas torej mora zelo skrbeti. Kje pa bomo dobili dodatna sredstva za pokojnine čez 15 in več let! Bomo zaradi napačnih odločitev vladajoče politike primorani delati še dlje?

Z nacionalnim demografskim skladom, takšnim, kot ga zagovarjamo in zahtevamo sindikati, bi rešili vprašanje financiranja pokojnin v prihodnosti. To je še kako pomembno, in sicer ne le za trenutno zaposlene, marveč predvsem za naše mlade, da bo poskrbljeno tudi za njihovo varno starost! Mladi, izobraženi ljudje odhajajo in to bi moralo skrbeti tudi aktualno oblast! Bistvo tega sklada je, da bi moral biti usmerjen predvsem k varnosti naložb in dodatnemu polnjenju še z dodatnimi viri (na primer iz naslova trošarin). Ko bodo viri predlaganega demografskega sklada izčrpani (od prodaje državnega premoženja in dividend iz podjetij, ki so še v lasti države), ne bo več nič, s čimer bi bilo mogoče razbremeniti pokojninsko blagajno. Finančna luknja se bo samo še večala.

Vladajoči in kapital ignorirajo druge deležnike, ignorirajo sindikate, saj nas sploh ni bilo v razpravi. Sklad ni rezerven, ni dolgoročen in ne bo plemenitil sredstev daljši čas! Nima niti dodatnih virov! In ker nič od tega, kar je nujno, da bi sklad izpolnil svoj namen, ni vključeno, je nujno, da svojo voljo izrazimo na referendumu

Breda Črnčec, generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT)


Nujen ukrep: dvig prispevne stopnje delodajalcev

»Vladni predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu je treba na referendumu zavrniti iz več razlogov. V prvi vrsti, ker ni namenjen le razbremenjevanju pokojninske blagajne, ampak bi vsakokratni politični oblasti puščal proste roke pri upravljanju in porabi zbranih sredstev tudi za druge namene, ki bi jih sicer morali pokrivati neposredno iz proračuna. To pomeni premalo sredstev za pokojnine, pa tudi pritiske v smeri podaljševanja delovne dobe, nižanja pokojnin in vse več revnih upokojencev in upokojenk.

Oblikovanje demografskega sklada je nujno, namenjen pa mora biti izključno za sofinanciranje pokojninskega sistema, in to v času, ko naj bi se pritisk na pokojninsko blagajno najbolj intenziviral (čez 20 in več let). Pri tem je nujen ukrep tudi zvišanje prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev, ki zadnjih petindvajset let v pokojninsko blagajno prispevajo skoraj dvakrat manj kot delavci, kar je unikum v Evropi

David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS)


Zakon je izrodek dobre ideje

»Demografski sklad, kakršnega uzakonjuje sedanja koalicija, je treba zavrniti, ker je izrodek začetne dobre ideje o združitvi preostalega državnega, javnega oziroma skupnega premoženja, njegovega plemenitenja in postopne izrabe za namene dopolnjevanja manjkajočih sredstev za upokojenke in upokojence. Demografski sklad, kakršnega uzakonjuje sedanja koalicija, je treba zavrniti, ker v eno malho meče marsikaj od preostalega državnega, javnega oziroma skupnega premoženja, marsičesa pa ne, pri tem pa so kriteriji razvrščanja premoženja nejasni in skriti.

Demografski sklad, kakršnega uzakonjuje sedanja koalicija, je treba zavrniti, ker izničuje dosedanje upravljanje s preostalim državnim, javnim oziroma skupnim premoženjem in ker omogoča svojevoljno in škodljivo prodajo te skupne lastnine. Demografski sklad, kakršnega uzakonjuje sedanja koalicija, je treba zavrniti, ker nadzor nad delovanjem in poslovanjem podeljuje le vsakokratni politični kliki, državljanski in prebivalstveni nadzor pa izničuje le na obdobne in vse manj pomembne volitve nekaterih političnih predstavnic in predstavnikov. Nekoliko je moteča tudi namembnost demografskega sklada,  kakršnega uzakonjuje sedanja koalicija, saj poraba za širše demografske namene zmanjšuje sredstva za prvotne namene demografskega sklada. Skratka, demografski skladje je treba zavrniti, ker je lažno skrben!«

Mirsad Begić, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije (SSS)


Zakon bo oškodoval ljudi

»Močen nacionalni demografski rezervni sklad (NDS) je nujen, če želimo zagotoviti dodatna sredstva za financiranje najhujšega primanjkljaja v pokojninski blagajni, ki se bo začel leta 2038. Primanjkljaj bo takrat zaradi demografske slike in sprememb pokojninske zakonodaje (npr. višanje odmernega odstotka) pa tudi drugih dejavnikov, kot je odhajanje delavcev v tujino, še bistveno višji, kot je bil ocenjen leta 2014.

Predlagani koalicijski zakon je le v posmeh namenu, ki naj bi ga imel demografski sklad. Ob usklajevanju pokojnin namreč predvideva tudi financiranje drugih obveznosti, kot so družinska politika, izgradnja domov upokojencev, izgradnja študentskih domov ipd., kar bi moral financirati proračun, saj našteto ni cilj demografskih skladov. Predlagatelj tako želi iz NDS črpati denar, ki bi ga pravzaprav moral zagotoviti proračun. Da bo zadeva še bolj bizarna, se bo o tem vsako leto določalo kar arbitrarno z zakonom o izvrševanju proračuna. To pomeni, da se sredstva ne bodo akumulirala, npr. 20 let, kar bi omogočilo zadostne prihodke za pokojnine mladih, politika pa bo sproti določala, za kaj se bo porabil denar, in ne bo varčevala za prihodnost.

Paradoks zakona je, da v isto vrečo umešča vse premoženje države z redkimi izjemami. Za državljane je to lahko všečna poteza, vendar hudič tiči v podrobnostih. Mnogo podjetij, ki jih prenašajo na demografski sklad, dela veliko izgubo, ki jo bo prav tako treba pokrivati iz sredstev demografskega sklada, denimo TEŠ. Prav tako sklad prevzema obveznosti za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev ob dejstvu, da je leta 2020 ustavno sodišče močno razširilo krog upravičencev.

V zakonu je kar nekaj t. i. vrinjencev. V oči bode dejstvo, da bodo po novem strateške naložbe opredeljene po načelu 50 odstotkov + ena delnica, če ima podjetje državno koncesijo, pa se lahko lastništvo spusti tudi pod to mejo. Tako bo vlada lahko prodala Luko Koper, Pošto Slovenije in podobno. V demografski sklad pa se prenašajo tudi naložbe, katerih osnovni namen ni ustvarjanje dobička, ampak zagotavljanje gospodarskih javnih služb ali pa imajo drug poseben namen. Med te naložbe lahko med drugim štejemo Slovenske železnice, Pošto Slovenije, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Primorska.

Dolžan sem omeniti še en paradoks. Nekaj tisoč stanovanj upokojenskega nepremičninskega sklada, ki jih zdaj upravlja zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre torej za varovana, najemna stanovanja za reševanje stanovanjskega problema upokojencev, bi prav tako prešlo na sklad. Le kako bodo ta stanovanja dobičkonosna? Osrednji cilj upravljanja naložb NDS je namreč zgolj ustvarjanje dobička. Če pa bodo upravljalci želeli imeti dobiček, bo treba dvigniti ceno elektrike, najemnin, prevozov itd. Opozarjam, da bomo, če bo ta zakon sprejet, oškodovani delavci in upokojenci, prav tako kot mladi, ki ne bodo imeli dostojnih pokojnin. Edini cilj zakona je prodaja dobrih podjetij, ki so še v naši lasti, tujcem na račun siromašenja lastnih državljanov. Zato ga moramo na vsak način ustaviti!«

Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS)


Premoženje vseh naj se porabi za vse

»Pravilna in pravična so (sindikalna) stališča, da se premoženje, ki so ga ustvarile generacije za vse, tudi za vse uporabi (ne le za ozke, posvečene skupine izbrancev) oziroma da se morajo v skladu zbirati in plemenititi sredstva za vse (spet ne le za ozke, posvečene skupine izbrancev, tj. sredstva ne smejo ponikniti v neprave žepe); da ne sme biti temeljno načelo dobiček, marveč prvenstveno skrb za starejše in neprivilegirane (smo proti pokrivanju izgub, dokapitalizaciji podjetij in drugim sortam mahinacij iz tega naslova); da naglica sprejemanja predpisov nikoli ni dobra, še zlasti ne pri tako pomembnih vsebinah (velika sredstva so naravnost idealno gojišče korupcijskih tveganj in drugih zavržnih teženj); da sredstva ne smejo pasti v izključne  roke politike (soupravljanja in aktivne udeležbe populacije, ki bi ji sklad v resnici moral biti namenjen, ne bo ali pa bo povsem minorna, brez sleherne možnosti vpliva)

Mitja Šuštar, predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije – Glosa


Zakon ne zagotavlja zadostnih virov sofinanciranja

»Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu je na referendumu treba zavrniti, ker ne predvideva nobenih dodatnih stalnih virov financiranja, ki bi poleg kapitalskih naložb povečevali sredstva sklada in mu na dolgi rok zagotavljali zadostne vire za sofinanciranje pokojnin. Za akumulacijo kapitala sklada je namreč namenjen zgolj del sredstev, prav tako pa ni prepovedi razpolaganja s premoženjem sklada za določeno časovno obdobje. Sredstva bodo lahko porabljali sproti, kar že v začetni fazi pomeni krčenje namena in slabenje demografskega sklada. Lahko se zgodi, da bomo čez deset let ostali brez premoženja, s tem pa bo poseg v državni proračun še toliko večji

Danilo Zorko, predsednik Sindikata finančnih organizacij Slovenije (SFOS)


Demografski sklad zgolj po imenu

»Del sindikalnih prizadevanj je tudi skrb za pravične pogoje upokojevanja. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je za predstavnike zaposlenih izredno pomemben, ki nam pove, kako in pod kakšnimi pogoji se bomo upokojili in ali sta nam naša plača in naše delo zagotovila tudi varno starost.

Že leta se zavedamo demografske slike v Sloveniji. Tudi zavoljo vseh prednosti socialne države je naše življenje daljše, polnejše, obenem pa je seveda vse večji delež prebivalstva upokojen in tako odvisen od prispevkov, ki jih v pokojninsko blagajno vplačuje aktivna populacija. Da bi se izognili obremenitvam, ki jih prinaša veliko število upokojencev, in da bi preprečili nesmiseln, škodljiv konflikt med zaposlenimi in tistimi, ki to več niso, smo sindikati vrsto let stali za idejo demografskega sklada. Sklada, ki bo s pametnim upravljanjem državnega premoženja poskrbel za sredstva za pokojnine.

Zdaj predlog zakona končno imamo, vendar gre za demografski sklad zgolj po imenu. Temu, kar je sedaj zajeto v zakon o nacionalnem demografskem skladu, ne moremo reči drugega kot še zadnji krog razprodaje vsega, kar je še vrednega v Sloveniji in, kar je še pomembneje, kar je strateško pomembnega za suverenost vsakega naroda. Sklad, ki se oblikuje, zajema vse premoženje Slovenije, pri čemer bodo lahko prodali tudi družbe, ki so nujne za obstoj države. Med drugim so na udaru zaposleni na Pošti Slovenije. Komu bomo prodali delež podjetja, ki zagotavlja javno službo, ki je nujna za državo ne le strateško, temveč tudi iz obrambnih razlogov? V sklad se bodo prelila tudi vsa sredstva poklicnih zavarovanj, ki jih je do zdaj upravljala Kapitalska družba. Kaj bo z njimi? Kako lahko nekdo, ki ima polna usta nacionalnosti in ’klenega Slovenstva’, tako pod mizo skuša razprodati vse, kar je vrednega in nujnega za obstoj Slovenije kot suverene države. Krasno darilo ob tridesetem rojstnem dnevu. Torej razlog za zakon ni nacionalni interes.

Demografski sklad, kot je predviden, tudi ne sledi svojemu namenu, saj preračuni kažejo, da bo po tem, ko bodo iz njega črpali za vse mogoče razloge, za same pokojnine ostalo bore malo. Torej razlog za zakon ni rešitev pokojnin. V demografski sklad so skrita še jamstva za nekatere dolgove, za denacionalizacijo, hkrati pa bo ostal pod popolnim nadzorom politike (v nobenem organu nadzora ni namreč nobenega predstavnika zaposlenih), ki se je do zdaj pri upravljanju našega premoženja izredno slabo izkazala. 

In za nadzor pri vsem skupaj dejansko gre, za funkcije, za sumljivo prodajo podjetij, za črpanje iz sklada, pri čemer bo (izračuni so neusmiljeni) za pokojnine nas, kaj šele naših otrok, zmanjkalo. Komu bomo potem izstavili račun? Ustavimo te načrte zdaj!«

Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ)


Sporen prenos sklada Modre zavarovalnice

»Osnovni namen zakona je določitev oseb, ki bodo gospodarile z našim skupnim premoženjem. Skoncentrirati želijo razpolaganje s premoženjem in na položaje postaviti uprave, odbore in nadzornike, ki bodo pripadni trenutno vladajočim. Demografski sklad je sklad vseh generacij. Kot je v predlogu zakona zapisano zdaj, zakon ne predvideva plemenitenja denarja za prihodnost, saj bo treba skrbeti za tekoče stroške. Že pri tem pa je vprašanje, koliko bo obstoječi sklad sploh omogočal  pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni. Pritisk nanjo pa bo zaradi pomanjkanja prilivov verjetno vedno večji. Za naš sindikat pa je sporno tudi to, da je v sklad preneseno tudi obvezno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence Modre zavarovalnice. Omenjeno zavarovanje je bilo dogovorjeno s socialnimi partnerji in določeno v kolektivni pogodbi, vključno z nadzorom nad delovanjem in upravljanjem sklada Modre zavarovalnice. Zaradi zakona o nacionalnem demografskem skladu pa se bo lahko zgodilo, da bo prišlo do sprememb

Mojca Šumer Korman, sekretarka Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS)


Pomanjkanje nadzora lahko vodi v privatizacijo

»Za nas je pri zakonu najbolj sporen nadzor. Menimo, da je za pokrivanje potreb javnih blagajn bolj kot vir pomemben nadzor nad razpolaganjem s sredstvi. Gre za pomanjkanje nadzora, saj vanj ni vključena civilna družba, sindikati in vsi drugi. Tu se skriva največja nevarnost. Odločevalske niti zakon prepušča v roke vsakokratne, katerekoli oblasti. Zaradi različnih interesov lahko pride tudi do prodaje državnih podjetij, saj naj bi se v sklad namreč prenesle vse državne naložbe, tudi energetika, ki pa v nobenem primeru ne bi smela postati predmet privatizacije

Branko Sevčnikar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike (SDE)

Share