ZSSS podpira predlog o dvigu zneska minimalne plače na 1000 evrov neto, a bo nujna tudi akcija za dvig preostalih plač

19. 12. 2025

Minister za delo Luka Mesec je obelodanil predlog za zvišanje minimalne plače za leto 2026, in sicer tako, da bi za samsko osebo brez otrok in posebnih olajšav ta znašala 1000 evrov neto, kar je 113 evrov več kot danes. Predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki so se glede na zadnjo oceno za leto 2022 zvišali za 124 evrov na 791 evrov. V ZSSS pa poudarjamo, da je nujen tudi dvig preostalih plač, za to pa si bomo aktivno prizadevali tudi na sindikalni strani.

Kot je omenil Mesec, je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil košarico življenjskih potrebščin, državni statistični urad je zbral povprečne cene pri šestih največjih trgovcih v državi, Inštitut za ekonomska raziskovanja pa izračunal vrednost omenjene košarice, jo na podlagi statističnih podatkov umestil v potrošnjo 20 odstotkov najrevnejših gospodinjstev in tako prišel do novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov.

Ko je govor o omenjen izračunu, je sindikalna zahteva, ki jo je nedavno ponovno izpostavil tudi predsednik ZSSS Andrej Zorko, jasna: sistem izračuna minimalnih življenjskih stroškov je treba na splošno gledano prenoviti, saj bi jih morali izračunavati na najmanj vsaki dve leti. Sedanja praksa, po kateri se izračun opravi najmanj vsakih šest let, vsakdanje realnosti preprosto ne odraža dovolj natančno, zlasti ne v času visoke rasti cen življenjskih potrebščin. Prav tako ZSSS že dolgo opozarja, da sama metodologija merjenja življenjskih stroškov ni ustrezna.

Kakorkoli, po besedah ministra Luke Mesca bi se morala tako minimalna plača prihodnje leto zvišati na najmanj 949 evrov neto, druga možnost je 982 evrov neto, tretja pa 1000 evrov neto. Prav ta znesek bo sam predlagal koaliciji in socialnim partnerjem, je napovedal.

Na ministrov predlog smo se že odzvali tudi v ZSSS. Predsednik Andrej Zorko je povedal, da vsekakor podpiramo predlog ministra o minimalni neto plači v višini 1000 evrov. Pomembno je, da je znesek minimalne plače nad pragom revščine, kar ta predlog prinaša, in da nov znesek »sledi« rasti cen hrane, je poudaril Zorko, saj upoštevanje samo inflacije ne odraža dejanskega naraščanja cen prehrambnih izdelkov. »Pričakujemo tudi, da bo minister vztrajal pri svojem predlogu in da ne bo popustil kakršnimkoli pritiskom. Hkrati pa pričakujemo še, da bodo tudi delodajalci dvignili preostale plače oziroma, da bo novemu dvigu minimalne plače sledil tudi dvig preostalih plač, s čemer bi preprečili t. i. plačno kompresijo, uravnilovko. Za omenjeni dvig pa se bomo odločno potrudili tudi sindikati. Sicer pa se morajo delodajalci zavedati, da je treba delavke in delavce, če jih potrebujejo, ustrezno plačati. V nasprotnem primeru bodo šli tja, kjer bodo bolje plačani in bo njihovo delo cenjeno.«

Zorko je izpostavil še, da strašenje z dvigom cen različnih proizvodov, storitev in podobno zaradi novega dviga minimalne plače nima realne podlage, saj je treba vedeti, da bi bila, če bi minimalne življenjske stroške izračunavali pogosteje, minimalna plača že danes višja od zneska, ki ga za leto 2026 predlaga minister za delo.