Od 1. julija velja elektronsko navodilo o ravnanju med bolniško odsotnostjo

1. 7. 2026

Od 1. julija 2026 naprej se pomembno spreminja način obveščanja delavk, delavcev in delodajalcev o pravilih ravnanja med bolniško odsotnostjo. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je uvedel elektronsko navodilo o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela, ki je delavkam in delavcem dostopno prek portala zVEM.

Gre za digitalni dokument, ki ga ob odprtju bolniškega staleža izda izbrani osebni zdravnik oziroma nadomestni zdravnik. Elektronsko navodilo nadomešča dosedanje papirno navodilo, ki ga je zdravnik izpolnil ročno in izročil zavarovancu. Pomembno pa je poudariti: elektronsko navodilo vsebuje predvsem podatke o ravnanju med bolniško odsotnostjo, ne pa končnih podatkov za obračun nadomestila. Za obračun nadomestila je še naprej odločilen elektronski bolniški list.

 

Zdravnik elektronsko navodilo izda ob odprtju bolniškega staleža, ob spremembi navodil za ravnanje ali ob spremembi razloga začasne zadržanosti od dela. V dokumentu so navedeni:

• razlog odsotnosti;
• prvi dan odsotnosti;
• obdobje veljavnosti navodila;
• režim gibanja;
• morebitne dodatno dovoljene aktivnosti.

Novost je pomembna zato, ker so navodila zdaj bolj standardizirana. ZZZS je določil sedem režimov gibanja (klikni za povečavo) med bolniško odsotnostjo:

• počitek na domu,
• počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča,
• dovoljeno gibanje v kraju prebivališča,
• dovoljeno gibanje v kraju in zunaj kraja prebivališča,
• nega, izolacija ter odhod v tujino z odobritvijo ZZZS.

Pravila so preprosta: zavarovanec mora ravnati skladno z navodilom, ki mu je bilo izdano. Kot poudarjajo v ZZZS namen takšnega urejanja bolniške odsotnosti ni »kaznovanje delavk in delavcev, ampak zdravljenje, okrevanje in čim hitrejša varna vrnitev na delo. Zato morajo biti navodila sorazmerna zdravstvenemu stanju in zdravljenju. Delavke in delavci pa morajo biti pozorni, da z ravnanjem ne poslabšajo svojega zdravstvenega stanja ali ne podaljšujejo odsotnosti.«

Spremenjena pravila obveščanja, izplačevanja nadomestila in zdravstvenega pregleda

Delavec mora razlog za bolniško odsotnost sporočiti osebnemu zdravniku na dan nastopa razloga, najpozneje pa prvi naslednji delovni dan ambulante. To lahko stori osebno, po telefonu, prek portala za paciente ali po drugi elektronski poti, namenjeni komunikaciji z ambulanto. Če gre za bolnišnično ali stacionarno zdraviliško zdravljenje, mora razlog sporočiti najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante po zaključku zdravljenja.

Novosti prinašajo tudi več obveznih zdravniških pregledov. Pregled je obvezen najpozneje četrti dan bolniške odsotnosti, če odsotnost še traja. Obvezen je tudi neposredno pred prvim predlogom imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljnji bolniški odsotnosti, praviloma po 30 delovnih dneh. Pregled je potreben tudi, če je bil zavarovanec v zadnjih treh mesecih več kot dvakrat začasno nezmožen za delo, pri čemer posamezna odsotnost ni presegla 30 dni. Zdravnik lahko pregled zahteva tudi v drugih primerih, kadar meni, da je potreben.

Če se zavarovanec na pregled brez upravičenega razloga ne odzove, lahko to vpliva na izplačevanje nadomestila. Osebni zdravnik bo v takem primeru o podaljšanju bolniške odsotnosti odločal na podlagi zdravstvene dokumentacije, o neudeležbi pa lahko obvesti ZZZS. Pregled ni obvezen, kadar obstaja upravičen razlog, na primer bolnišnično zdravljenje, težje zdravstveno stanje ali nevarnost širjenja nalezljive bolezni.

Pomembno je tudi varstvo zdravstvenih podatkov. Delodajalec ima pravico izvedeti: obdobje začasne zadržanosti od dela, razlog zadržanosti in režim gibanja oziroma navodila o ravnanju. Nima pa pravice do vpogleda v diagnozo ali drugih podatkov o zdravstvenem stanju delavca. To ostaja zaupni zdravstveni podatek.

Kaj v primeru kršitev?

Kršitve navodil imajo lahko resne posledice. Če zavarovanec med bolniško odsotnostjo opravlja pridobitno delo ali ne upošteva pisnih navodil o ravnanju, lahko izgubi pravico do neto nadomestila plače. Če je bilo nadomestilo že izplačano, se lahko zahteva vračilo. ZZZS lahko zadrži izplačevanje nadomestila tudi, če delavec ne obvesti pravočasno delodajalca ali osebnega zdravnika o bolezni, se ne odzove na pregled, ne ravna po navodilih za zdravljenje ali ovira nadzor.

V ZZZS smo pripravili infografiko: Vodnik za zavarovance, ki povzema ključne spremembe na področju urejanja bolniške odsotnosti: kdo ugotavlja začasno zadržanost od dela; kako mora zavarovanec obveščati osebnega zdravnika; kdaj lahko kršitve vplivajo na izplačilo nadomestila, ki si ga lahko prenesete, natisnete in nalepite v vaši delovni organizaciji.

Za delavke in delavce je zato najpomembnejše troje:

• ob nastopu bolezni pravočasno obvestiti osebnega zdravnika in delodajalca,
• preveriti izdano navodilo v zVEM oziroma ga pridobiti pri zdravniku, če elektronskega dostopa ne uporabljajo,
• ravnati se po določenem režimu gibanja.

Kadar delavke in delavci niste prepričani, ali je določena aktivnost dovoljena, ravnajte previdno in se izogibajte dejavnostim, ki bi lahko poslabšale vaše zdravstveno stanje.

Podrobnejša pojasnila o novostih je na nedavnem spletnem seminarju Sindikalne akademije ZSSS predstavila Lučka Böhm, samostojna svetovalka ZSSS. Vsem članicam, članom, sindikalnim zaupnicam in zaupnikom priporočamo ogled posnetka seminarja, saj so v njem novosti predstavljene praktično, razumljivo in z vidika pravic ter obveznosti delavk in delavcev.