Proti razkroju Slovenije! – Kaj vse je treba vedeti pred začetkom zbiranja overjenih podpisov za referendum o interventnem zakonu

26. 8. 2026

Na začetku avgusta je ustavno sodišče potrdilo, da je referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) dopusten. S tem je razveljavilo sklep državnega zbora, s katerim je bilo referendumsko odločanje preprečeno, in potrdilo, da ni dopustno celotnega zakona izvzeti iz referendumskega odločanja zgolj zato, ker vsebuje tudi določbe, za katere referendum po ustavi ni dopusten.

Odločitev predstavlja pomembno potrditev ustavne pravice ljudi do neposrednega odločanja ter pomeni, da se postopek za razpis zakonodajnega referenduma lahko nadaljuje. Naslednji korak bo zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov volivk in volivcev, potrebnih za razpis referenduma, ki se bo uradno pričelo v torek, 1. septembra, in trajalo do 5. oktobra 2026 (35 dni). Če bo podpisov dovolj, bo moral državni zbor razpisati referendum.

Podpise se overja na upravnih enotah in na voliščih, ki jih za ta namen določi Državna volilna komisija. Sindikati bomo organizirali tako fizično kot elektronsko zbiranje.

Od 1. septembra bomo podpise zbirali sindikalni zaupniki in zaupnice na terenu, sindikati dejavnosti in območne organizacije ZSSS po vsej Sloveniji. Podpis bo torej mogoče oddati fizično na upravnih enotah in predvidenih zbirnih mestih ali elektronsko.

Kaj je treba vedeti?

Na sam podpis se je treba ustrezno pripraviti. Zato je dobro poznati nekaj informacij, ki jih podajamo v nadaljevanju:

Oddaja overjenega podpisa osebno pred pristojnim organom

Volivec oziroma volivka lahko da svojo podporo osebno pred uradno osebo upravne enote, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Volivec uradni osebi predloži veljaven uradni identifikacijski dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, maloobmejna prepustnica, orožna listina), na podlagi katerega uradna oseba preveri njegovo identiteto in volilno pravico. Če uradna oseba ugotovi, da so izpolnjeni zakonski pogoji za veljavno oddajo podpore, podatke o podpori vnese v evidenco volilne pravice. Volivcu se na digitalni podpisni tablici prikažejo podatki o podpori ter njegovi osebni podatki. Podpora je podana, ko se volivec na digitalno podpisno napravo podpiše, uradna oseba pa podpis shrani v omenjeno evidenco.  Volivec lahko zahteva tudi izdajo potrdila o evidentirani podpori.

Če pride do napake v sistemu, je treba volivcu oziroma volivki zagotoviti oddajo podpore na fizičnem obrazcu. Volivec lahko sicer da podporo zahtevi v poslovnem času na sedežih upravnih enot in krajevnih uradov oziroma informacijskih pisarnah in ne le v času uradnih ur.

Na upravnih enotah bodo označene poti od vhoda do mesta, kjer bo mogoče dati podporo. Glede na kadrovske in prostorske možnosti bo zagotovljeno eno ali več posebnih okenc za evidentiranje podpore. Priporočljivo pa je predhodno najaviti prihod večjega števila volivk in volivcev.

Oddaja overjenega podpisa prek enotnega državnega portala e-uprava

Volivec lahko podpiše obrazec tudi prek enotnega državnega portala e-Uprava z naprednim elektronskim podpisom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski podpis. Volivec se v državni portal eUprava prijavi z uporabo sredstva elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti, kot jo določa zakon, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja.

Na portalu eUprava je posebna vloga za vsako podporo odprta samo v času zbiranja podpor. Upravna enota, ki jo izbere volivec, prejme elektronsko podpisano vlogo za oddajo podpore v svoj dokumentni sistem Krpan. Če so izpolnjeni zakonski pogoji za veljavno oddajo podpore zahtevi (oseba ima volilno pravico in podpore še ni podala), se podatke o podpori vnese v evidenco volilne pravice. Če podpisnik ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, se podpore ne vnese. V evidenco volilne pravice se v tem primeru v »opombe« vnese razlog zavrnitve vpisa podpore, denimo »Oseba nima volilne pravice«. V obeh primerih se o tem obvesti podpisnika.

Obrazcev se iz dokumentnega sistema ne tiska in ne potrjuje tudi v fizični obliki. Prav tako se obrazcev ne pošilja več pobudniku.

Povezavo do pobude za referendum o interventnem zakonu na spletni strani e-uprave, kjer bo mogoče oddati podpis za referendum, je mogoče najti TUKAJ.

Kako podpisovati referendumske pobude prek spleta?

smsPass

Obiščite spletno stran Registracija SI-PASS.

Pri izpolnjevanju obrazca Registracija obkljukajte »Želim pridobiti tudi smsPASS« in vnesite svoje podatke (ime in priimek, datum rojstva, davčna številka in telefonska številka). Postopek vas bo vodil v preverjanje telefonske številke z vnosom kode s prejetega SMS sporočila.

Na e-naslov prejmete sporočilo o registraciji računa, ki ga je treba potrditi. Nato prejmete še potrdilo o oddani vlogi in referenčno številko za smsPASS zahtevek.

Obisk upravne enote: to je edini del, ki zahteva vašo fizično prisotnost. Z veljavnim osebnim dokumentom in referenčno številko obiščite katero koli upravno enoto ali SI-TRUST točko v času njihovih uradnih ur. Pred obiskom preverite, ali se je treba predhodno naročiti.

Po opravljeni identifikaciji v živo je storitev smsPASS aktivirana in jo lahko uporabljate takoj.

Kvalificirano digitalno potrdilo

Če želite referendumske pobude digitalno podpisovati na računalniku, je najbolj varna izbira kvalificirano digitalno potrdilo (najpogosteje SIGEN-CA). Potrdilo namestite v svoj računalnik in z njim varno podpisujete.

Zahtevek za pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila morate oddati osebno na prijavni službi na upravni enoti.

Kaj je treba narediti?

  • Poiščite upravno enoto in se naročite: na seznamu vseh upravnih enot poiščite sebi najprimernejšo in ugotovite, kje se ureja digitalno potrdilo ter ali se je treba za obisk naročiti.
  • Obiščite upravno enoto: zglasite se na prijavni službi in povejte, da želite pridobiti digitalno potrdilo SIGEN-CA za fizične osebe. S seboj prinesite veljaven osebni dokument, svoj elektronski naslov in telefonsko številko. Pripravite si tudi geslo za preklic (do 20 znakov), ki ga morate povedati uradni osebi.
  • Namestite potrdilo: ko na upravni enoti uredite formalnosti, obiščite portal SIGEN-CA in s pridobljenimi podatki potrdilo namestite v svoj računalnik.
  • Ko imate urejeno digitalno potrdilo in je referendumska pobuda aktivna, obiščite njeno stran na portalu eUprava in jo podpišite.

Nova osebna izkaznica

Referendumske pobude lahko z novo osebno izkaznico podpišete, če na svoj telefon namestite in nato aktivirate aplikacijo eOsebna.

Prenesite aplikacijo eOsebna

Aktivirajte aplikacijo eOsebna

  • Za aktivacijo potrebujete še »začetno geslo« ali kodo PUK. Če tega nimate, ne skrbite, saj lahko v aplikaciji eOsebna izberete »Nimam začetnega gesla« in kodo PUK naročite po pošti.

Podpisujte pobude

Ko imate aplikacijo nameščeno in aktivirano, lahko podpis oddate v spletnem brskalniku na telefonu:

  • Ko je referendumska pobuda aktivna, obiščite njeno stran na portalu eUprava.
  • Pri prijavi SI-PASS izberite Mobilna aplikacija eOsebna.
  • Aplikacija se bo na vašem telefonu odprla samodejno.
  • Osebno izkaznico prislonite na hrbtno stran telefona, da aplikacija prebere vaše podatke, nato pa vnesite izbrano številko PIN.
  • Ko aplikacija potrdi vaše identiteto, se vrnete v portal eUprava, kjer oddate podpis.

*Povzeto po https://vodici.mocljudem.si/digitalna-identiteta/

Kaj pa volivci v bolnišnicah, domovih za starejše občane, zavodih za invalidne osebe, na prestajanju zaporne kazni?

Osebe, ki so med tekom roka za zbiranje podpisov v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu, ki opravlja institucionalno varstvo, priporu, zavodu za prestajanje kazni zapora, vzgojnem zavodu, prevzgojnem domu ali zavodu za usposabljanje, lahko svojo podporo zahtevi dajo tako, da njihov podpis na predpisanem obrazcu podpore potrdi oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi odgovorna oseba te institucije (na primer socialno delavko, osebo odgovorno za prijavo prebivališča itd.).

Volivec izpolni prvi del obrazca in se lastnoročno podpiše pred pooblaščeno osebo organa oziroma zavoda. Pooblaščena oseba preveri volivčevo identiteto na podlagi vpogleda v osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, maloobmejna prepustnica, orožna listina) in volivčev podpis potrdi s svojim lastnoročnim podpisom (na levi strani obrazca –  vzporedno s podpisom volivca) ter žigom organa oziroma zavoda.

Volivec pošlje tako izpolnjen obrazec podpore upravni enoti sam ali pa ga pošlje pobudniku, ki poskrbi, da se dana podpora pošlje upravni enoti za vpis podpore v računalniško evidenco. Ob tem lahko zahteva tudi izdajo potrdila.

Ministrstvo za notranje in javno upravo zadeve bo zavode, bolnišnice, domove in druge ustanove o možnostih in načinih dajanja podpor obvestilo s posebnim dopisom.

Kaj pa volivci, ki stalno ali začasno prebivajo v tujini?

Osebe, ki med tekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko svojo podporo zahtevi dajo tako, da njihov podpis na predpisanem obrazcu podpore potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volivcev določi Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske zadeve. Podpis oseb, ki med tekom roka za zbiranje podpisov kot pripadniki Slovenske vojske v tujini opravljajo vojaško službo in jim podpisa na predpisanem obrazcu podpore ni mogoče potrditi v skladu s tem odstavkom, lahko potrdi pristojni poveljnik.

Volivec izpolni prvi del obrazca in se lastnoročno podpiše pred uradno osebo. Uradna oseba preveri volivčevo identiteto na podlagi vpogleda v osebni dokument in podpis potrdi z lastnoročnim podpisom in žigom diplomatskega predstavništva ali konzulata Republike Slovenije, na levi strani obrazca (vzporedno s podpisom volivca), oziroma z lastnoročnim podpisom, če identiteto potrdi oseba, ki jo za potrjevanje identitete določi ministrstvo.

Volivec pošlje tako izpolnjen obrazec podpore upravni enoti sam ali pa ga pošlje pobudniku, ki poskrbi, da se dana podpora pošlje upravni enoti za vpis podpore v računalniško evidenco. Ob tem lahko zahteva tudi izdajo potrdila.

Potrditev podpisa podpore se lahko zahteva najpozneje sedem dni pred potekom roka za zbiranje.

Kaj pa bolni in invalidi?

Osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče in zaradi daljše hude bolezni ali invalidnosti ne morejo na upravno enoto in ne prebivajo v institucijah iz tretje točke tega dopisa, lahko svojo podporo zahtevi dajo na predpisanem obrazcu podpore pred uradno osebo pristojnega organa.

Zahtevo za obisk na domu lahko upravni enoti sporočijo po telefonu ali preko e-pošte ali navadne pošte, sami ali preko svojcev, vendar najpozneje sedem dni pred iztekom roka, ki je določen za predložitev zahteve. V zahtevi navedejo svoje osebne podatke, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko, z navedbo, da se zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo osebno zglasiti pred upravnim organom. Zdravstvenega stanja ni potrebno dokazovati, zadošča le navedba volivca.

Uradna oseba pred obiskom preveri vpis v evidenco volilne pravice in volivca po telefonu obvesti o obisku. Uradna oseba pripravi obrazec podpore in volivca obišče na njegovem domu najpozneje tri dni pred iztekom roka za vložitev zahteve, preveri njegovo identiteto ter potrdi obrazec z lastnoročnim podpisom in žigom upravnega organa. Potrjen obrazec podpore volivec nato skenira v evidenco volilne pravice. Obrazca se ne pošilja niti pobudniku, niti volivcu. Če volivec zahteva izdajo potrdila, mu izdano potrdilo pošljejo po pošti.

Zakaj smo proti interventnemu zakonu?

Ker sploh ne gre za dejanski interventni zakon!

Predlagatelji skušajo v zakonu prikazati prisotnost izrednih razmer v naši državi, toda iz podatkov, ki jih ponudijo, je jasno, da teh v praksi ni. Tako uporabljajo krizno retoriko, da bi vnaprej opravičili posege v sisteme socialne države in tudi v javni sektor. Obenem zakon s trajnimi sistemskimi spremembami posega v številne zakone z različnih področij, kar se ne sklada z načeli interventnega urejanja, ki bi moralo biti časovno omejeno in restriktivno.

Ker so ukrepi skregani z vsako logiko!

Še tistih nekaj ukrepov iz zakona, ki bi jih dejansko lahko označili za interventne, ne seže dovolj daleč, da bi od njih običajni ljudje veliko imeli. Tako na primer pri omilitvi cen energentov, kjer je predlagan nižji DDV (9,5 odstotka) za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo, kar je edini ukrep, ki bi ga lahko označili za interventnega, ni predlaganega nobenega mehanizma, ki bi zagotovil, da se znižanje DDV ne bo prelilo v dobičke, ampak da bo dejansko varovalo ljudi.

Tudi pri predlagani 5-odstotni stopnji DDV za določena živila ni predlaganih nobenih ukrepov, ki bi zagotovili, da korist od nižje stopnje DDV ne bi šla trgovcem, zato tudi ni nobenega zagotovila, da bi se cene za ljudi dejansko znižale. V tem pogledu je poveden primer sosednje Hrvaške, kjer za nekatere osnovne življenjske potrebščine sicer velja nižji DDV, a se cene za potrošnika v zadnjem obdobju niso znižale, nasprotno, močno so narasle.

Ker bomo zaradi finančnih posledic zakona na slabšem vsi!

Predlagatelji sami ocenjujejo, da bo zakon povzročil 571 milijonov evrov primanjkljaja v proračunu in v blagajnah nosilcev socialnih zavarovanj, pri čemer ni predvidenih nobenih kompenzacijskih ukrepov, s katerimi bi omenjeni izpad lahko nadomestili. Obenem v ZSSS ugotavljamo, da je omenjena ocena višine izpada preveč optimistična.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije denimo ocenjuje, da bi predlagane spremembe na letni ravni pomenile 550 milijonov evrov manj prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 70 milijonov evrov manj za dolgotrajno oskrbo. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa ocenjujejo, da bo zaradi interventnega zakona na letni ravni za obvezno zdravstveno zavarovanje in dolgotrajno oskrbo zbranih 136.946.962 evrov manj.

Ker bi s socialno kapico največ pridobili najbolje plačani!

Predlog interventnega zakona določa, da se prispevki nad osnovo 7.500 evrov mesečno ne bi več plačevali. Tak ukrep naj bi bil usmerjen v zadrževanje ključnih kadrov, ki jih podjetja najbolj potrebujejo za razvoj in inovacije. Socialna kapica naj bi tako preprečevala odhod tovrstnega kadra v tujino. Ne glede na to, da bi predlog zajel relativno majhno število zaposlenih (približno odstotek), bi negativno vplival na prilive v socialne blagajne.

Poleg tega bi uzakonitev socialne kapice pomenila poseg v načelo solidarnosti, na katerem sistem socialne države temelji. Predlog o socialni kapici se tako dotika samo najbolje plačanih delavk in delavcev, medtem ko povzroča nižji priliv v socialne blagajne, ki koristijo vsem.

Ker je napovedani dvojni status upokojencev, milo rečeno, problematičen!

Predlog interventnega zakona uvaja tudi možnost, da zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino (najmanj 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa), hkrati prejema 100 odstotkov pokojnine in nadaljuje delovno razmerje. Obenem pa predlog uvaja prisilno upokojevanje – delovno razmerje preneha po zakonu, nadaljevanje pa je odvisno od soglasja delodajalca. Gre torej za diskriminacijo na podlagi starosti in za socialni damping, saj delodajalec pridobi pogajalsko premoč in bo lahko delavcu oziroma delavki ponudil novo pogodbo o zaposlitvi pod bistveno slabšimi pogoji.

Po drugi strani je dvojni status upokojencev tudi v nasprotju z namenom pokojninskega zavarovanja. Ocene pravijo, da bi njegova uvedba povzročila 240 milijonov evrov izpada v pokojninski blagajni letno, dolgoročno pa bi prinesel znižanje povprečne upokojitvene starosti in ogrozil vzdržnost sistema prav v času demografskega prehoda. Ustavno sodišče je sicer v preteklosti že razsodilo, da je prisilno upokojevanje neustavno, zato se poraja vprašanje, ali je predlog sploh skladen z ustavo.

Ker predlog zakona spodkopava sistem dolgotrajne oskrbe!

Predlog ukinja obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo za popoldanske espeje, nosilce dopolnilne dejavnosti na kmetiji, sobodajalce in upokojence. Po oceni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo samo oprostitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence stala blagajno 70 milijonov evrov na leto, skupni izpad pa bo po ocenah znašal okoli 100 milijonov evrov letno.

Toda še posebej zaskrbljujoče je, da bo sistem že leta 2028 brez zakona o interventnih ukrepih dosegel primanjkljaj v višini 242 milijonov evrov, ta zakon pa bi primanjkljaj samo še povečal. Obenem je težava pri dolgotrajni oskrbi, da sistem v praksi še ni v celoti zaživel, predlog interventnega zakona pa namesto reševanja začetnih zagat spodkopava njegove finančne temelje.

Ker predlog zakona posega v odškodnine za delavke in delavce!

Predlog zakona določa, da delodajalcu ne bo več treba plačati denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo na delu poškodovanim ali poklicno obolelim delavkam in delavcem oziroma njihovim dedičem za malo malomarnost (telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženosti ipd.). Za veliko malomarnost oziroma za naklep pa bo taka odškodnina omejena na največ 20 minimalnih plač. V skladu s sodno prakso je to 18 neto slovenskih povprečnih plač. Trenutno gre za omejitev odškodnine na največ 29.637,60 evra.

Treba je povedati, da slovenski obligacijski zakonik ne pozna kaznovalnih odškodnin, pri katerih bi se priznavala večja odškodnina za veliko malomarnost. Odškodnine se odmerjajo ne glede na malo ali veliko malomarnost in ne glede na poškodbo pri delu ali prometno nezgodo enako in izključno na podlagi dokazov o intenzivnosti bolečin in druge nepremoženjske škode.

Zaradi interventnega zakona bi torej v bodoče delavec prejel pri enaki nematerialni škodi največ 18 neto povprečnih plač odškodnine, pri prometni nesreči pa pri težjih poškodbah s trajnimi posledicami od 20 do 80 neto plač (do 200 tisoč evrov) in pri zelo hudih poškodbah (invalidnost) od 50 do 150 in več neto povprečnih plač (trenutno do 400 tisoč evrov). Gre torej za diskriminatorni določbi do pri delu poškodovanih delavcev in delavk, saj izključno zmanjšujeta obveznost njihovih delodajalcev.

Ker zakon samo še spodbuja prekarizacijo!

Predlog zakona uvaja dvig meje za ohranitev statusa normiranega espeja, in sicer s 60 tisoč evrov na 150 tisoč evrov za polni espe in z 12.500 evrov na 70 tisoč evrov za popoldanski espe. Predlagana je tudi vzpostavitev progresivne lestvice za obdavčitev normirancev. Hkrati se obveznost, da je normiranec invalidsko in pokojninsko zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev, znižuje na pet mesecev. Predlagano pa je tudi črtanje prepovedi ponovnega vstopa v sistem normirancev.

Sprememba zgornjega praga in prilagoditev lestvice pomeni, da tisti, ki bodo povečali svoje prihodke v naslednjih letih, iz sistema ne bodo izstopili, tisti, ki že sedaj prilagajajo svoje poslovanje, da ostanejo v okviru sistema normirancev, pa bodo obseg poslovanja še razširili. Povečuje se torej tveganje za prilagajanje poslovanja in sivo ekonomijo z namenom, da bi normiranec ostal v nižjem davčnem razredu. Predlagana sprememba ima tako negativen vpliv na plačilo prispevkov in davkov.

Prav tako negativno vpliva na blagajne socialne varnosti in samo še širi polje prekarizacije. Predlog razširja tveganje za pojav prekarizacije in tveganje revščine pri najslabše plačanih normirancih, saj skuša narediti status normiranega espeja privlačnejši in »cenejši«. Plačevanje prispevkov od najnižje oziroma od nizkih pokojninskih osnov vodi tudi v nižje pokojnine in slabši materialni položaj v starosti, kar pomeni, da bo predlog poleg nižjih prispevkov v pokojninsko blagajno vplival tudi na nižje dohodke upokojenk in upokojencev. Zniževanje omenjene obdavčitve pa tudi ne bo prispevalo k večji konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva, saj se nanaša zgolj na majhno število samostojnih podjetnikov, ki zaslužijo največ.

Ker se zakon na popolnoma napačen način loteva stanovanjske problematike!

Predlog zakona določa nižanje dohodninske obdavčitve od oddajanja premoženja v najem, in sicer stopnjo dohodnine znižuje s 25 na 15 odstotkov od dohodka od oddaje premoženja v najem. Od oddaje stanovanja ali stanovanjske hiše (mlademu) davčnemu rezidentu do 30. leta starosti ali mladi družini (pogoj je davčno vzdrževanje vsaj enega otroka do dopolnjenega 18. leta starosti in sobivanje s tem otrokom) v dolgoročni najem – pogoj je prijava stalnega bivališča in dejansko bivanje najemnikov – pa bo dohodninska stopnja zgolj 5 odstotkov.

Obenem predlog uvaja odlog uporabe zadnje novele zakona o gostinstvu, s katero smo v Sloveniji uredili prekomerno in s tem škodljivo kratkotrajno oddajanje nepremičnin – na primer prek spletnih platform Airbnb in Booking –, in za nadaljnjega pol leta oziroma do konca leta 2027 odlog različnih vrst registracije te dejavnosti.

Znižanje obdavčitve od oddajanja premoženja v najem bi bilo lahko koristno za reševanje stanovanjskega vprašanja, če bi se nanašalo konkretno na najemnine za stanovanja oziroma bivališča (in ne na začetni ravni na premoženje kot tako) ter bilo kombinirano z njihovo določeno regulacijo. Odlog uporabe zaostrene regulacije kratkotrajnega oddajanja nepremičnin pa dodatno povečuje skepso do resničnih namenov zakonodajalca glede želje po izboljšanju stanovanjskih razmer, saj bo dodatno zmanjšal število razpoložljivih stanovanj, dobički lastnikov nepremičnin za kratkotrajno oddajanje pa se bodo verjetno še naprej kopičili in spodbudili investicijsko povpraševanje po nepremičninah, kar bo vodilo v še nadaljnjo rast cen stanovanj in slabšanje njihove dostopnosti. Zagovorniki zakona nižanja te obdavčitve niso časovno omejili, niti ne predvidevajo obdobnega preverjanja učinkov.

Prav tako so ignorirali dejanske razmere na stanovanjskem področju in uradne evidence, kjer zaradi visokega povpraševanja, nizke ponudbe in slabega nadzora večina najemodajalcev sporoča nižje najemnine od dejanskih oziroma celo daje nepremičnine v najem »na črno«.

Ker predlog zakona odpravlja ločevanje javnega in zasebnega zdravstva!

Med drugim je na področju zdravstva predlagana odprava omejitve razpolaganja z dobičkom za koncesionarje in odprava določila, da v javni zdravstveni službi prevzemajo (pogodbeno sodelujejo) svoj delež zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva, in to po enotni ceni, kar v praksi pomeni, da bi se koncesionarje in zasebnike v zdravstvu razbremenilo dolžnosti v javni zdravstveni službi.

Predlagano je tudi črtanje omejitve, da direktor javnega zdravstvenega zavoda ne sme biti izvajalec zdravstvene dejavnosti pri koncesionarju, ter odprava spremembe, ki v javnem zavodu zaposlenemu zdravstvenemu delavcu prepoveduje delo v tržni dejavnosti v zasebništvu in podobno. Taki predlogi odpirajo vrata ponovnemu zamegljevanju meje med javnim in zasebnim zdravstvom, to pa tudi pomeni, da bodo v naslednjem koraku čakalne dobe samo še daljše, zdravstvene storitve v javnem sektorju pa postopoma slabše. Zato predlagane spremembe nikakor niso v interesu solidarnosti in razvoja javnega zdravstva.

Foto Element5/Pexels

Share