Proti razkroju Slovenije! – Oddaj podpis za referendum
Na začetku avgusta je ustavno sodišče potrdilo, da je referendum o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) dopusten. S tem je razveljavilo sklep državnega zbora, s katerim je bilo referendumsko odločanje preprečeno, in potrdilo, da ni dopustno celotnega zakona izvzeti iz referendumskega odločanja zgolj zato, ker vsebuje tudi določbe, za katere referendum po ustavi ni dopusten.
Odločitev predstavlja pomembno potrditev ustavne pravice ljudi do neposrednega odločanja ter pomeni, da se postopek za razpis zakonodajnega referenduma lahko nadaljuje. Naslednji korak bo zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov volivk in volivcev, potrebnih za razpis referenduma, ki se bo uradno pričelo v torek, 1. septembra, in trajalo do 5. oktobra 2026 (35 dni). Če bo podpisov dovolj, bo moral državni zbor razpisati referendum.
Podpise se overja na upravnih enotah in na voliščih, ki jih za ta namen določi Državna volilna komisija. Sindikati bomo organizirali tako fizično kot elektronsko zbiranje.
Zakon o interventnih ukrepih za domnevni razvoj je zakon, ki jemlje skupnemu dobremu in tlakuje pot novemu varčevanju, »zategovanju pasu« oziroma novim rezom v plače, pokojnine, zdravstvo, javne storitve in socialno državo.
Podpis za naknadni zakonodajni referendum zato v prvi vrsti pomeni obrambo lastne plače, lastne pokojnine, dostopa do javnega zdravstva, lastne varnosti in pravic naših otrok.
Če tega zakona ne ustavimo zdaj, bomo običajni ljudje morali zapitek plačati pozneje. Seveda ga ne bodo plačali najbogatejši in najpremožnejši, ampak delavci ter delavke, upokojenci, bolniki, mlade družine, najemniki, javni sektor …
Interventna prevara
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanimi Janezom Ciglerjem Kraljem (Nova Slovenija), Francem Križanom (Demokrati) in Zoranom Stevanovićem (Resni.ca) je 10. aprila 2026 v državni zbor vložila predlog Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Podpise zanj so prispevali vsi člani in članice poslanskih skupin NSi – Slovenska ljudska stranka – Fokus, Demokratov in Resni.ce, v nadaljnjem postopku pa so ga podprli tudi v Slovenski demokratski stranki. Zakon je bil 11. maja v državnem zboru tudi uradno sprejet.
Zakon je nastal v času »vladanja brez vlade«, vložen je bil v času, ko nova koalicija ali vlada še nista bili formalno vzpostavljeni, na njegovi poti pa ga seveda niso obravnavali niti na ekonomsko-socialnem svetu niti ni bilo o njem organizirane resne javne razprave.
Interventni zakon posega v zakon o dohodnini; zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov; zakon o prispevkih za socialno varnost; zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; zakon o dolgotrajni oskrbi; zakon o delovnih razmerjih; zakon o davku na dodano vrednost; zakon o zdravstveni dejavnosti; zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Z zakonom pa sta določena tudi začasna ukrepa na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov in na področju uporabe zakona, ki ureja gostinsko dejavnost. Zakon torej v enem zakonodajnem aktu posega v deset različnih zakonov, uvaja več sklopov začasnih ukrepov ter zajema področja davčnega prava, socialnih prispevkov, pokojninskega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe, delovnih razmerij, davka na dodano vrednost, zdravstvene dejavnosti in gostinstva.
Predlagatelji skušajo v zakonu prikazati prisotnost izrednih razmer v naši državi, toda iz podatkov, ki jih ponudijo, je jasno, da teh v praksi ni. Tako uporabljajo krizno retoriko, ki »ne pije vode«. Obenem zakon s trajnimi sistemskimi spremembami posega v številne zakone z različnih področij, kar se ne sklada z načeli interventnega urejanja, ki bi moralo biti časovno omejeno in restriktivno.
Na tak način pa so padle vse meje, da ne bi kdaj v prihodnosti kakšna druga parlamentarna koalicija, meni nič, tebi nič, na podoben način vložila za delovne ljudi še bolj škodljivega in nevarnega zakona. Če bo interventni zakon »šel skozi«, če bo postal veljaven pravni akt, bo namreč meja za tovrstne »interventne posege« samo še nebo.
Zato ga je treba na vsak način ustaviti in poslati tja kamor spada, in sicer na smetišče zgodovine.
