Najmanj 571 milijonov razlogov za skrb

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) bo po ocenah predlagateljev povzročil 571 milijonov evrov primanjkljaja v proračunu in v blagajnah nosilcev socialnih zavarovanj. V ZSSS ugotavljamo, da je ta ocena preveč optimistična. V nadaljevanju predstavljamo, kako interventni zakon vpliva na vsako od treh blagajn, ki neposredno zagotavljajo pokojnine, zdravstvo in oskrbo naših starejših.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je leta 2026 načrtoval odhodke v višini nekaj manj kot 8,992 milijarde evrov. Že brez interventnega zakona pokojninska blagajna trenutno beleži primanjkljaj v višini 1,879 milijarde evrov: razliko med prispevki in odhodki krije proračun.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je ocenil, da bi imele predlagane spremembe na letni ravni znatne finančne posledice ocenjene na več kot 570 milijonov evrov letno. Svet ZPIZ pa je na seji 7. maja 2026 sprejel sklep, da interventni zakon ruši temeljna načela pokojninskega sistema, in mu zato nasprotoval. Za ponazoritev: s tem denarjem bi lahko uskladili pokojnine vseh upokojencev v višini 6,8 odstotka ali pa vsem izplačali trinajsto pokojnino v višini 830 evrov.

Ključni vplivi interventnega zakona na pokojninsko blagajno

• Socialna kapica: omejitev prispevne osnove pri 7.500 evrih bruto mesečno po oceni zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zmanjša prilive v pokojninsko blagajno za približno 150 milijonov evrov letno.
• Dvojni status upokojencev: Po oceni zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo na ta račun pobranih za 240 milijonov evrov manj prispevkov letno; gre za prehod obstoječih prejemnikov dela pokojnine 40 odstotkov ozir 20 odstotkov na 100 odstotkov pokojnine in povečane delne pokojnine).
• Znižanje prispevnih osnov za mikro s. p. in kmete s 60 odstotkov povprečne bruto plače na 45 odstotkov minimalne plače v Sloveniji dodatno zmanjšuje prilive v pokojninsko blagajno, po oceni ZPIZ v višini 180 mio evrov na letni ravni.

Zdravstvena blagajna bo ob 137 milijonov evrov manj zbranih prispevkov

Analiza, predstavljena na skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 6. maja 2026, kaže, da bi interventni zakon na letni ravni za obvezno zdravstveno zavarovanje povzročil 113 mio evrov manj zbranih prispevkov in za dolgotrajno oskrbo 94 mio evrov manj – skupaj torej 207 milijonov evrov manj.

Nujno branje: Ta zakon ni niti interventen niti zakon za razvoj – komentar navedb predlagateljev in posameznih členov, analiza, razširjeno stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izsek iz tematske številke Delavske enotnosti, glasila ZSSS, junij 2026

Zavod za zdravstveno zavarovanje je za leto 2026 načrtoval odhodke v višini 6,42 milijarde evrov in beleži primanjkljaj 520 milijonov evrov, ki ga že danes krije proračun. Interventni zakon tej vrzeli dodaja nove izpade:

• Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje (socialna kapica): okrog 82,6 milijona evrov manj prispevkov za omenjeno zavarovanje letno (13.750 oseb nad pragom).
• Prispevki za dolgotrajno oskrbo: Zavod za zdravstveno zavarovanje ocenjuje, da bi interventni zakon povzročil za okrog 94 milijonov evrov manj zbranih prispevkov v okviru obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo letno:
  • 13,2 milijonov zaradi socialne kapice;
  • 4,5 milijona zaradi znižanja osnove za mikro espeje in kmete;
  • 3,1 milijone zaradi ukinitve plačila prispevka v okviru obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo za popoldanske espeje;
  • 3,1 milijone zaradi ukinitve dvojnega plačila prispevka v okviru obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo;
  • iz drugih pravnih razmerij;
• 70 milijonov iz naslova oprostitve plačila prispevkov upokojencev.

Zdravstvena blagajna za leto 2025 namenila 3,954 milijarde evrov za zdravstvene storitve, od tega 86 odstotkov javnim zavodom. Interventni zakon ne prinaša novih zdravnikov, novih ur ali novega denarja – temveč jemlje obstoječega.

Blagajna za dolgotrajno oskrbo je za leto 2026 načrtovala odhodke v višini 723,1 milijona evrov ob prihodkih 663,4 milijona evrov, primanjkljaj 59,7 milijona evrov je že brez uveljavitve ZIURS. Zakon temu dodaja približno 94 milijonov evrov letnega izpada, od tega 70 milijonov evrov samo iz naslova oprostitve plačila prispevkov upokojencev.

Zakon o dolgotrajni oskrbi obvezuje Republiko Slovenijo zagotavljati likvidna sredstva za tekoče financiranje pravic iz prispevka za dolgotrajno oskrbo do 190 milijonov evrov na letni ravni. Interventni zakon pa ne predvideva nobenih nadomestnih virov financiranja, s čimer utira hitrejšo pot k doplačevanju storitev dolgotrajne oskrbe iz žepa uporabnikov – kar zakon od dolgotrajni oskrbi predvideva že z letom 2028.

Skupni letni izpad po socialnih blagajnah zaradi interventnega zakona

Ocena zavodov ne upošteva proračunskega izpada zaradi nižjega DDV in manjšega davka od oddajanja nepremičnin v najem.