Za razpis referenduma in za zavrnitev zakona za razkroj Slovenije obstaja cela vrsta razlogov – Jasno sporočilo sindikalnih central pred začetkom zbiranja podpisov
31. 8. 2026
Reprezentativne sindikalne centrale, članice ekonomsko-socialnega sveta, med katerimi je seveda tudi ZSSS bomo z jutrišnjim dnem, s 1. septembrom 2026, začele zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov v podporo referendumu o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki smo ga poimenovale ZAKON ZA RAZKROJ SLOVENIJE. Zadostno število podpisov moramo zbrati v roku 35 dni, torej do vključno 5. oktobra. Gre za drugo fazo zbiranja podpisov, ki sledi prvi fazi, v kateri smo morali zbrati neoverjenih 2.500 podpisov, pa nam jih je zaradi velikega odziva ljudi uspelo v zgolj nekaj dneh zbrati krepko več kot 47 tisoč.
Tokrat bodo morali biti podpisi overjeni, kar pomeni, da jih bo mogoče oddati na vseh upravnih enotah po državi v celotnem poslovnem času in ne zgolj v času uradnih ur, podpisniki pa morajo biti na upravnih enotah prednostno obravnavani. Prav tako bo podpis mogoče oddati preko spleta z digitalnim kvalificiranim potrdilom, SMSPASS-om ali e-osebno izkaznico, kadarkoli in od koderkoli. Pomembno je opozoriti, da se podpisi, oddani v prvi fazi, v drugi fazi ne upoštevajo, zato vabimo tudi vse tiste, ki so oddali podpis v prvi fazi, naj razpis referenduma podprejo tudi tokrat. Kampanjo za zbiranje podpisov bo mogoče spremljati preko temu namenjene spletne strani www.protirazkroju.si, v okviru ZSSS pa tudi na TEJ POVEZAVI, ter prek družbenih omrežij.
Za razpis referenduma in za zavrnitev zakona za razkroj Slovenije obstaja cela vrsta razlogov, njihov skupni imenovalec pa je, da je zakon škodljiv, saj prinaša koristi zgolj peščici, in sicer na račun celotne družbe. Razen za tiste s plačami nad 7.500 evrov, zakon ne prinaša niti evra višje neto plače, ponovno zamegljuje razmerje med javnim in zasebnim zdravstvom, ponovno uvaja prisilno upokojevanje in številnim delavcem ter delavkam, ki bodo izpolnili pogoje za upokojitev, odvzema pravico do spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi. Zakon zmanjšuje odgovornost tudi delodajalca za varnost in zdravje pri delu in spodbuja prekarne oblike dela.
Nižji prispevki in davki v višini 1 milijarde evrov, na kolikor so ocenjene javnofinančne posledice zakona, pomenijo manj sredstev za pokojnine, zdravstvo, šolstvo, kulturo, znanost, socialno varstvo, za dolgotrajno oskrbo, različne javne investicije, za pomoč kmetom ob naravnih nesrečah, pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom ob kriznih šokih in podobno. Zato ne drži, da zakon nikomur ničesar ne jemlje: s tem, ko zakon močno zmanjšuje javna sredstva, jemlje vsem nam in nam znižuje življenjski standard ter razkraja socialno državo.
Škodljive posledice zakona so razlog, zaradi katerega so predlagatelji zakona skušali na vsak način preprečiti referendum, saj so ga skušali prepovedati, vendar je bil nato končno razpisan šele po odločitvi ustavnega sodišča.
Državljanke in državljani moramo imeti možnost in pravico odločati o ukrepih, ki imajo posledice za vsakogar od nas in bodo pomembno vplivali na našo prihodnost.
Zato pozivamo vse državljanke in državljane, naj v čim večjem številu s podpisi podprejo razpis referenduma in s tem omogočijo, da z zavrnitvijo zakona na referendumu preprečimo njegovo uveljavitev.
»Storili bomo vse, da Slovenija ostane socialna država«
Zakon razkraja socialno državo, njene bistvene sisteme, kakovosti življenja pa ne povečuje, razen peščici, ter razkraja solidarnost. Poziv predsednikov in predsednice šestih sindikalnih central dan pred začetkom zbiranja potrebnih 40 tisoč overjenih podpisov je šel vsem volivkam in volivcem v Sloveniji.
Branimir Štrukelj, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), je v argument temu, da v Sloveniji ni nujnih razmer in s tem ne potrebe po interventni zakonodaji in ustvarjanju izrednih razmer, navedel podatka, da imamo najvišjo rast bruto domačega proizvoda v Evropski Uniji in da spadamo med deset držav, v katerih je kakovost življenja najvišja. To pa je omogočila socialna država, ki jo interventni zakon napada. Smo proti razkroju Slovenije, delovnih razmerij, univerzalno dostopnega javnega zdravstva, ki je ključni element. Smo proti zakonu, ki neposredno koristi zgolj ozkemu krogu najbolje plačanih, lastnikom premoženja, zasebnikom v zdravstvu in drugim premožnim. Ni res, da zakon zagotavlja splošen in pospešen razvoj Slovenije, ampak prerazporeditev sredstev k premožnim od tistih, ki so potrebni pomoči. To dela tako, da razkraja socialno državo in solidarnost, je bil jasen Štrukelj in dodal, da ko nasprotujemo temu zakonu, v resnici branimo slovensko ustavo, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država.
Andrej Zorko, ZSSS, je poudaril, da gre izključno za sindikalno akcijo. Sindikati vedno smo in bomo podpirali predloge katerekoli politične opcije, ki bodo dvigovali kakovost življenja, ohranjali solidarnost ter omogočali blagostanje in enakopravnost. Ta zakon to ni. Referendum je glas, zahteva, nasprotovanje političnemu monopolu, to je sredstvo za preverjanje, ali politika sprejema zakone v korist večine v državi. Ta politika je želela to preprečiti, ustavno sodišče pa je stopilo v bran eni temeljnih človekovih pravic, to je pravica do referenduma. Zorkov poziv je šel vsem tudi zato, da ohranimo pravico do referenduma in da politiki ne podelimo monopola odločanja. Izkoristimo moč ljudi, »nič o nas brez nas«.
Sindikati nismo proti razvoju, a ne takšnemu, ki temelji na krčenju socialnih pravic, načenjanju javnih storitev in sistemov. Razvoja ne moremo graditi na krčenju javnih financ, krčenju šolstva in zdravstva, socialnih storitev. Marsikaj v državi je treba spremeniti, a ta zakon gre v napačno smer. Sindikati nismo proti višjim plačam, a ne vidimo razloga, zakaj bi le tisti imeli več, ki že danes nimajo malo. Zakon nima niti varovalk pri nižanju davka na dodano vrednost, je poudaril Zorko in naštel še nekaj zavajajočih trditev v zvezi z zakonom, ki ga je treba zrušiti.
Jakob Počivavšek, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, je govoril o razbijanju mita, da ta zakon prinaša višje plače in razbremenjuje delo, in poudaril, da mora to veljati za vse, da je pravično. Sindikati smo dali pobudo za višanje neto plač z razbremenitvijo stroškov, povezanih z delom, je spomnil in poudaril, da v kategoriji tistih, ki imajo plače višje od 7500 evrov, ni prav veliko inženirjev, hkrati pa predlagana socialna kapica pomeni izpad javnih blagajn in s tem manj denarja za pokojnine, zdravstvo, šolstvo, raziskave in razvoj, za pomoč pri nesrečah in krizah.
Damjan Volf, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, je spomnil, kako enotni, odločni in prepričani smo, da interventna zakonodaja ne prinaša razvoja Slovenije že od 12. maja, ko je bil zakon sprejet. Smo za razvoj, a ne takšen, ki ruši varne zaposlitve, uvaja prisilno upokojevanje, ruši solidarne temelje. Slovenija ne sme biti država peščice privilegiranih, ampak dom vseh nas, je poudaril in dodal, da se doma ne razprodaja po koščkih in da tega ne bomo dovolili.
Zdenko Lorber, SZS Alternativa – Slovenska zveza sindikatov, je problematiziral zlasti prisilno upokojevanje, ki ga je v preteklosti ustavno sodišče že zavrnilo, saj gre za diskriminacijo, starejšim pa praktično onemogoča zaposlitev. Zakon prinaša rušenje temeljnih določb delovnega, pokojninskega, zdravstvenega in davčnega področja. Zakon prinaša enormno luknjo v pokojninski blagajni, v višini 640 milijonov evrov, hkrati pa pri pokojninskem sistemu, ki je bil nedavno reformiran, izničuje prizadevanja pogajanj socialnih partnerjev.
Evelin Tožbar, KNSS – Neodvisnost, je poudarila, da branimo ustavno državo, da mora ta ostati takšna, kot jo poznamo in kot si jo želimo. Interventni zakon posega v enajst drugih zakonov, je spomnila, česar pa ne bomo dopustili, ljudje želimo o tem odločati.
Poziv sodelujočih pri tem dogodku je šel vsem, naj oddajo svoj podpis na upravnih enotah od 1. septembra od 8. ure zjutraj v živo ali v elektronski obliki.
Celotno novinarsko konferenco pred začetkom zbiranja podpisov si je sicer mogoče ogledati tukaj:
Ne spreglejte tudi:
Deset razlogov, zakaj je treba biti proti interventnemu zakonu za razkroj Slovenije
Nalagam ...