Interventni zakon za razkroj Slovenije – miti in resnice – Napovedujemo novo tematsko številko Delavske enotnosti
3. 9. 2026
Kaj?
Po poletnem premoru je pred vrati naslednje angažirano sindikalno branje v obliki nove tematske številke Delavske enotnosti. Tokrat smo spet vzeli pod drobnogled zloglasni zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), o katerem kroži veliko neresnic in laži, zavajajočih poenostavitev ter netočnih zaključkov.
V novi tematski številki jih bomo brezkompromisno razkrinkali, postavili v pravo luč ter poimenovali stvari s pravim imenom.
Kdaj?
Tematska številka Delavske enotnosti z naslovom »Interventni zakon za razkroj Slovenije – miti in resnice« bo izšla 24. septembra 2026.
Zakaj?
Predlagatelji in podporniki zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so se v preteklih mesecih pogosto (za)čudili, kako je mogoče, da naj bi bili sindikati s svojim nasprotovanjem zakonu proti »nižjim davkom, nižjim cenam osnovnih živil, ugodnejšim najemninam za mlade družine« in podobno. A zakon ne prinaša nič od tega. Od njega bi imeli običajni ljudje bore malo koristi.
S tematsko številko bomo natančno pokazali, zakaj je tako.
Kako?
Tematsko številko je kot vedno mogoče naročiti tako, da izpolnjeno naročilnico, ki jo najdete TUKAJ, pošljete po elektronski pošti na naslov de@sindikat-zsss.si, in sicer do vključno 18. septembra 2026.
Kje?
Na straneh vašega in našega časopisa, nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.
Ne spreglejte!
Delimo nekaj aktualnih tematskih številk:
Proti interventnemu zakonu za razkroj Slovenije, junij 2026
Tokrat smo se podrobno in poglobljeno lotili zloglasnega zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki je bil v državnem zboru potrjen maja 2026 in ki kljub visokoletečim besedam njegovih predlagateljev prinaša številne negativne posledice za ljudi in državo ter velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega.
Zakaj smo torej proti? Ker niti slučajno ne gre za razvojni zakon. To je zakon, ki jemlje skupnemu dobremu in tlakuje pot novemu varčevanju, »zategovanju pasu« oziroma novim rezom v plače, pokojnine, zdravstvo, javne storitve in socialno državo.
Zato nasprotovanje omenjenemu zakonu v prvi vrsti pomeni obrambo lastne plače, lastne pokojnine, dostopa do javnega zdravstva, lastne varnosti in pravic naših otrok. Če tega zakona ne ustavimo zdaj, bomo običajni ljudje morali zapitek plačati pozneje. Seveda ga ne bodo plačali najbogatejši in najpremožnejši, ampak delavci ter delavke, upokojenci, bolniki, mlade družine, najemniki, javni sektor …
Ob vsem tem pa je bil sam zakon sprejet v naglici, brez kakršnegakoli socialnega dialoga in v času, ko nova vlada še ni bila konstituirana
Medtem ko smo sindikati že vložili ustavno presojo izglasovanega sklepa v državnem zboru o nedopustnosti referenduma o zakonu, je obenem treba interventni zakon natančno preučiti, ovreči mite, ki se širijo o njem, predvsem v smislu, da se bosta z njegovim sprejetjem v deželi začela cediti med in mleko, kot nas želijo prepričati njegovi predlagatelji (stranke SDS, skupna lista Nova Slovenija-Fokus-Slovenska ljudska stranka, Demokrati in Resni.ca) ter reči bobu bob. To ni zakon za razvoj Slovenije – to je zakon za razkroj naše države, kot smo jo poznali doslej.
Prav to pa smo storili v tej tematski številki Delavske enotnosti. Vse, kar ste želeli vedeti o interventnem zakonu, pa niste imeli koga vprašati.
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovitetukaj.
Umetna inteligenca in delavstvo – teorija in praksa, maj 2026
Digitalna preobrazba že nekaj časa ni več nekakšen izziv, zasidran v nedoločljivi prihodnosti, temveč naša sedanjost, naša realnost, v kateri živimo in delamo. Na naslednjih straneh se posvečamo njenim različnim razsežnostim, v prvi vrsti povezanim z uporabo sistemov umetne inteligence. Pri tem je ves čas treba imeti v mislih, da se svet umetne inteligence in še posebej njene uporabe v svetu dela nenehno spreminja: z novimi vpogledi, informacijami, perspektivami, vsebinami …
Novembra lani je Evropska komisija s t. i. digitalnim omnibusom odložila ključne varovalke akta o umetni inteligenci in ob tem posegla še v vrsto drugih digitalnih predpisov. Varovalke, za katere smo sklepali, da bo postale del našega vsakdanjega življenja in dela, so bile v imenu večje konkurenčnosti in poenostavitve postopkov potisnjene na stranski tir. Direktiva o platformnem delu se v praksi implementira počasi in na različne, ne vedno optimalne načine. Algoritemsko upravljanje pa postaja stalnica v sodobnem svetu dela.
Obenem strokovnjaki Evropske konfederacije sindikatov ocenjujejo, da v Evropski uniji vsako leto zaradi stresa, neposredno povezanega z delom, umre kar deset tisoč delavk in delavce. Pomemben del tega stresa pa neposredno izhaja iz algoritemskega upravljanja, stalne dosegljivosti in nadzora, povezanega s tem.
Vedno očitneje tudi postaja, kako delovanje sistemov umetne inteligence ni nekaj nematerialnega, nekaj, kar je v zraku, saj vsaka poizvedba, učenje modelov, generirana slika ipd. pomeni tudi fizični strošek.
Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Plače med kladivom in nakovalom, april 2026
V tej tematski številki smo pod drobnogled vzeli eno ključnih področij sindikalnega dela in delavskega boja nasploh – plače. Bralstvu ponujamo podroben in poglobljen vpogled v to, kaj plača sploh je, kako je sestavljena, kaj vpliva na njeno višino in kako jo določamo.
Podrobneje smo popisali, kako so v Sloveniji v zasebnem sektorju urejene in definirane plače, ter poglobljeno orisali osnovne pojme, povezane s plačilom za delo in z drugimi prejemki, ki v okviru delovnega razmerja pripadajo delavkam in delavcem. Delovni ljudje se nenehno srečujemo s pojmi, kot so plača, delovna in poslovna uspešnost, regres za letni dopust, po novem tudi zimski regres itd. Vsak mesec prejmemo plačilno listo in tudi na tak način pridemo »v stik« s posameznimi sestavinami plače, davki in prispevki za socialno varnost … Zato je zelo pomembno, da poskrbimo za osnovno znanje s tega področja in da razumemo, kaj pomeni plačilo za delo oziroma plača v širšem pomenu besede – kako je plača sestavljena, kaj mora vsebovati plačilna lista, kakšna je razlika med bruto in neto plačo, kako so od prihodkov od dela obračunani prispevki ter davki in podobno. Tako smo dva vsebinska sklopa posvetili tudi temu, kako pravilno brati plačilno listo in kako je urejen obračun plače ter nadomestil plače na plačilni listi javnega sektorja.
Podrobneje smo pogledali tudi, kakšne korenite spremembe prinaša zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju pri nagrajevanju delovne uspešnosti. Te spremembe bodo namreč neposredno vplivale na vse javne uslužbence in uslužbenke ter proračunske uporabnike, saj sta po novem združeni dve obliki nagrajevanja – redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
O tem, kakšno je stanje po različnih dejavnostih in panogah, kje so največji izzivi ter kje se plačna politika lomi med panožnimi dogovori in podjetniško prakso, pa smo se pozanimali tudi pri nekaterih sindikatih dejavnosti, članih ZSSS. Pa še kaj se bo našlo.
Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Intenzivnost dela, marec 2026
V novi tematski številki Delavske enotnosti razmišljamo, pišemo, raziskujemo oziroma se vprašujemo, kako intenzivno v teh časih delamo v različnih dejavnostih, različnih okoliščinah, pod vplivom različnih dejavnikov, in zakaj je tako.
Intenzivnost dela nam ne pove le, na kakšen način in v kakšnih specifičnih okoliščinah opravljamo določeno delo, temveč tudi širše kaže, v kakšni družbi v resnici živimo. Tako v tej tematski številki razgrinjamo, kdo ali kaj določa, kako intenzivno delamo, kakšna sta naša varnost in zdravje pri tem, kakšen je vpliv digitalne tehnologije in algoritemskega upravljanja na vse skupaj, kako sta povezana intenzivnost dela in aktualno pomanjkanje kadra, delavk in delavcev različnih profilov, kako se na vse skupaj odzivamo sindikati, in še marsikaj.
Vprašanje intenzivnosti dela je med drugim tesno povezano z različnimi časovnimi pritiski, s hitrostjo dela, z večopravilnostjo, z dejavniki, ki določajo ritem dela, to so lahko nadrejeni, stranke, stroji, različni digitalni sistemi … Izkušnje s terena kažejo tudi, da danes veliko delavk in delavcev dela z zelo visokim tempom ali pod stalnim pritiskom rokov. To pomeni, da je intenzivnost dela pomembna dimenzija kakovosti dela in pomemben dejavnik zdravja in zadovoljstva zaposlenih.
Zato lahko rečemo naslednje: če želimo, da bi delo ostalo dostojno in nas ne bi čez mero izčrpavalo, moramo torej narediti tisto, kar delavke in delavci, sindikati počnemo že dolgo – moramo se organizirati, povezovati in se skupaj boriti za ustrezne pogoje in razmere, v katerih bomo opravljali svoje delo.
S tem v mislih smo se tudi lotili tokratne tematske številke. Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Včlanjevanje v sindikate – ideje in strategije, februar 2026
Na dlani je, zakaj sindikalne organizacije nenehno razmišljamo oziroma moramo razmišljati o včlanjevanju ter organiziranju delavk in delavcev v sindikate.
Članstvo je za nas kot kisik, potrebujemo ga za dihanje; kako ga pridobiti, pa je nedvomno »večna« sindikalna tema. Gre namreč za področje, na katerem sindikati stojimo ali pademo. Prav tako velja vsake toliko pregledati in pretresti naše lastne pristope, principe in prakse, povezane z včlanjevanjem in organiziranjem delavstva.
Obenem je treba poznati pozitivne zglede in prakse iz tujine. Med drugim se je nujno vprašati, kako v imenu sindikata pristopiti do specifičnih skupin delavstva, na primer do mladih, tujih delavcev, platformnih delavcev in podobno.
S tem v mislih smo se tudi lotili tokratne tematske številke. Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Tuj-tuja: Razbijamo mite o tujih delavkah in delavcih, november 2025
Posvečamo se novi pomembni, relevantni in izjemno aktualni temi – temu, kako v Sloveniji delajo in živijo tuji delavci in delavke.
Njihovo število se v naši državi od leta 2016 nenehno povečuje, v zadnjih letih pa je ta rast še posebej izrazita. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo nadaljevanje trenda naraščanja števila tujih delavk in delavcev pri nas, bo za njihovo uspešno vključevanje v našo družbo ključno oblikovanje ustreznih politik in ukrepov, ki bodo preprečevali njihovo diskriminacijo in neenako obravnavo. Tuji delavci in delavke so po drugi strani tudi prvi znanilci kršitev delavskih pravic. Kajti tisto, kar se zgodi njim, se prej ali slej zgodi tudi slovenskemu delavstvu.
Šele s poznavanjem težav, možnosti, priložnosti ter nasploh vsakdana tujih delavk in delavcev pa lahko naredimo prvi korak k razbijanju mitov in predsodkov o njih in njihovem delu. Hkrati poskrbimo za zaščito pravic in interesov vseh delavk in delavcev, tako domačih kot tujih.
V tej tematski številki smo tako zbrali široke vpoglede v življenje, delo ter izzive in težave, s katerimi se spopadajo tuji delavci in delavke v naši državi.
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Skrbstveno delo, oktober 2025
Zakaj razmišljati in pisati o skrbstvenem delu? Zakaj ga vedno znova postavljati v ospredje? Zakaj naj bi se z njim ukvarjali tudi sindikati? Zakaj je tako zelo pomembno?
Najprej seveda zato, ker bi brez njega družba dejansko bolj ali manj obstala. Skrbstveno delo, pa naj gre za različno nego, pomoč ali podporo, dejansko omogoča delovanje vsega drugega. Obenem je kot po pravilu razvrednoteno, pogosto nevidno in slabo plačano ali pa celo neplačano. In čeravno ga pogosto imamo za nekaj »naravnega« in samoumevnega, je v resnici globoko politično vprašanje. Skrbstveno delo je politično tudi zato, ker neposredno vpliva na življenje žensk. Kar tri četrtine vsega neplačanega skrbstvenega dela, poleg reproduktivnega, po svetu namreč opravijo ženske. In to ne le brez plačila, pogosto tudi brez priznanja.
Skrbstveno delo namreč razkriva, kdo ima v družbi moč in kdo ne. Z drugimi besedami: kdo skrb zagotavlja in kdo jo prejema; kdo je za tovrstno delo plačan in kdo ga opravlja brezplačno; kdo odloča, kako bo organizirana dolgotrajna oskrba, varstvo otrok ali pomoč na domu – in kdo pri tem nima besede. Politično vprašanje je zato, ker brez javnih skrbstvenih sistemov ne pade samo socialna država, temveč tudi družba nasploh. Skrbstveno delo tako ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe. Je rezultat političnih odločitev.
Skrb pa ni nič sentimentalnega, temveč v prvi vrsti nekaj strateškega. Brez nje ni socialne varnosti, ni delujočega gospodarstva, ni družbe kot take. Ko govorimo o poštenem vrednotenju skrbstvenega, reproduktivnega dela, ne razmišljamo o miloščini, temveč o naložbi v prihodnost. Ko zahtevamo dostojno plačilo za skrbstvene delavke in delavce, ne govorimo o hvaležnosti, temveč o pravičnosti. Ko zahtevamo sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe, kar smo s sprejetjem zakona po dolgem času končno dočakali, govorimo o tem, v kakšni družbi želimo živeti. Skrbstveno delo je tako v pravem pomenu besede tudi sindikalna tema.
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Delavstvo in digitalna preobrazba, september 2025
Ko razmišljamo o digitalni preobrazbi, digitalizaciji, o »digitalnem« nasploh, pogosto pomislimo predvsem na različne tehnološke novosti – na nove aplikacije, naprave, pametne telefone, programe, razna orodja umetne inteligence, družbena omrežja in podobno, ki že pošteno določajo naš vsakdan, tako na delovnih mestih kot tudi v prostem času.
Toda za delavstvo in sindikate omenjena preobrazba pomeni še nekaj več. Gre za proces, za skupek družbenih sprememb, ki ne prinaša zgolj novih naprav, aplikacij ali spletnih orodij, temveč tudi spreminja temelje dela kot takega, pa razmerja moči med delavstvom in kapitalom, načine, kako se informiramo, komuniciramo in organiziramo sindikati, ter še marsikaj zraven.
Digitalna preobrazba je zato mnogo več kot tehnološki fenomen. Je tudi preobrazba polja moči med delom in kapitalom.
V tej tematski številki Delavske enotnosti ponujamo vpogled v različne obraze digitalne preobrazbe. In sicer z enakim sporočilom: digitalna preobrazba ni stvar nedoločljive prihodnosti, ampak je že pomemben del naše sedanjosti. Če bomo znali digitalna orodja obrniti v prid delavstvu, bomo v digitalni preobrazbi našli novo (tudi akcijsko) moč. Če pa bomo pasivni, bodo algoritmi in platforme postali v prvi vrsti naši novi šefi, novi vladarji, brez obrazov, brez odgovornosti in tudi brez dialoga.
Zato vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Nalagam ...