Razbremenitev plač za vse, ne samo za izbrance! – Sindikalne centrale s svojim predlogom za splošno zvišanje dohodkov delavk in delavcev

8. 9. 2026

Zvišati je treba dohodek vseh zaposlenih, ne samo tistih z najvišjimi plačami, smo prepričani v sindikalnih centralah, zato smo danes, tudi ZSSS, v Kranju predstavili svoj predlog zvišanja zneska povračila stroškov za prehrano, najvišjega neobdavčenega povračila stroškov prevoza ter spremembo meja dohodninskih razredov in davčnih olajšav.

Sindikalne centrale predlagajo, da se zneski splošne in drugih olajšav ter vrednosti davčnih razredov dvignejo vsaj za 10 odstotkov. V tem primeru bi se na primer splošna davčna olajšava dvignila s 5.551,93 evra na 6107,12 evra. S tem bi v zelo kratkem času lahko zagotovili rast neto plač in realno rast razpoložljivega dohodka delavk in delavcev.

Hkrati pozivajo vlado k uskladitvi neobdavčenih zneskov po uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Njihova višina se ni spremenila oziroma uskladila že vse od leta 2022. To pomeni, da uredba dandanes ne določa več zneskov, ki bi bili realnim stroškom primerni in bi zagotavljali ustrezno neobdavčeno višino povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

Po podatkih statističnega urada je v obdobju od zadnje spremembe zneskov po uredbi (nekateri so se spremenili z julijem 2022, neobdavčen znesek prehrane s septembrom 2022, drugi z januarjem 2023) letna inflacija znašala med 12,7 odstotka in 14,8 odstotka. Zato predlagajo dvig zneskov večine zneskov po uredbi za 15 odstotkov, s čimer bi zagotovili ohranjanje njihove realne vrednosti ali vsaj minimalno realno povečanje. Uskladitev za 15 odstotkov bi po njihovem predlogu veljala za zneske prevoza, kilometrino za službeno potovanje, terenski dodatek, za nadomestilo za ločeno življenje ter za solidarnostne pomoči.

Za neobdavčen znesek povračila prehrane predlagajo 20-odstotno uskladitev, s čimer bi se ta dvignil z 7,96 evra na 9,55 evra. To utemeljujejo s precej večjo prehransko inflacijo v navedenem obdobju, ki je znašala 19,60 odstotka. 20-odstotno uskladitev predlagajo tudi za dnevnice v Republiki Sloveniji.

Socialna kapica večini ne prinaša popolnoma ničesar

Kot je na današnji novinarski konferenci v Kranju dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, med drugim predlagajo spremembo uredbe, ki opredeljuje najvišje neobdavčene zneske povračil stroškov. Pri tem je najpomembnejši znesek povračila stroškov za prehrano, za katerega predlagajo dvig, kot je omenjen zgoraj. Razlog za ta predlog je okoli 20-odstotna prehranska inflacija od zadnje določitve teh zneskov leta 2022, je pojasnil sindikalist.

Sindikati predlagajo tudi, da se za 15 odstotkov dvignejo neobdavčeni zneski prevoza, kilometrine za službeno potovanje, terenskega dodatka, nadomestila za ločeno življenje ter solidarnostne pomoči. Sindikalne centrale predlagajo, kot omenjeno, tudi, da se zneski splošne in drugih olajšav ter vrednosti davčnih razredov dvignejo vsaj za 10 odstotkov.

»Glavna je tukaj splošna davčna olajšava, gre pa za kombinacijo razlike v uskladitvi iz preteklih let, ko uskladitev ni bila 100-odstotna in pa za celotno uskladitev, ki je povezana z rastjo plač od junija lanskega leta do junija letošnjega leta,« je dejal Počivavšek. Podlaga za ta dvig je po njegovih besedah v zakonu o dohodnini. Pri tem pa je treba poudariti, da ti sindikalni predlogi prinašajo koristi vsem delavkam in delavcem v Sloveniji, medtem ko zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije prinaša določeno razbremenitev plač samo za tiste, ki imajo plače višje od 7500 evrov.

Oddajte podpis!

Povezavo do pobude za referendum o interventnem zakonu na spletni strani e-uprave, kjer je mogoče oddati podpis za referendum, lahko najdete TUKAJ. Seznam upravnih enot, kjer podpis oddate osebno, pa je mogoče najti na TEJ POVEZAVI.

»Glede na to, da smo v teh dneh in v preteklosti že stokrat slišali laž predlagateljev interventnega zakona, da ta zakon razbremenjuje plače, je prav, da se tudi stokrat ponovi dejstvo, da ta zakon delovnim ljudem, tistih, ki zaslužijo manj kot 7500 evrov, z vidika razbremenitve plač ne prinaša popolnoma ničesar,« je še poudaril Jakob Počivavšek.

Interventna zakonodaja za delavstvo, ne za najbogatejše

Interventno zakonodajo potrebujemo za najrevnejše, za delavstvo, ne pa za najbogatejše, je ob tem izpostavil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Politiki je očital, da gre s tem zakonom izključno v izpolnitev »mokrih sanj gospodarskih družb«, ki so od leta 2022 pa do leta 2025 za več kot 20 odstotkov povečale dobičke, medtem ko je revščina v tem obdobju samo še narasla.

Predsednik ZSSS Andrej Zorko je ob tem še enkrat več ponovil, da sindikati nismo proti višjim plačam. Daleč od tega, smo pa proti temu, da bi politika dajala tistim, ki imajo 7500 evrov mesečne plače, je poudaril. Razbremeniti je treba plače vseh delavk in delavcev, ne pa samo en del plač izbrancev politike, je med drugim poudaril.

 

»Vedno smo zahtevali, da višjo gospodarsko rast in večjo produktivnost občutijo tudi ljudje v svojih denarnicah, da imajo tudi ljudje koristi od tega, ne pa samo izbranci in elita. Sindikati smo od nekdaj za višje plače, tako prek kolektivnih pogajanj, pa z vsakoletnim določanjem višine minimalne plače in seveda tudi z davčno politiko. Prav pri davčni politiki smo vedno zagovarjali stališče, da mora biti ta oblikovana in sprejeta tako, da bo omogočala kakovostne javne storitve, kakovostno javno šolstvo, zdravstvo, da bo omogočala socialno pomoč tistim, ki je brez svoje krivde ne morejo preživljati in podobno.«

V sindikatih smo sicer v tednu dni zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije zbrali že 20.660, torej dobro polovico, od potrebnih 40 tisoč podpisov. Rok za zbiranje podpisov se sicer izteče 5. oktobra.

Vzporedno z naraščanjem podpore ljudi proti interventnemu zakonu in številom zbranih podpisov, pa se širijo tudi dezinformacije in poskusi rušenja sindikatov, je medtem opozorila generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk. Med očitki, ki jih je izpostavila Vuk, je tudi, da naj bi sindikati nasprotovali nižjim cenam hrane. Kot je poudarila, imajo spisane varovalke, ki so jih želeli uskladiti s predlagatelji zakona zato, da bi bila z nižjim DDV na osnovna živila zagotovljena tudi nižja cena za vse ljudi. »Primer Hrvaške nas uči, da se z znižanjem DDV na hrano ne zniža tudi cena hrane, nasprotno, cena hrane se je zvišala, prihodki trgovcev pa ravno tako,« je med drugim poudarila sindikalistka.