Ob izbruhu novega koronavirusa – aktualne informacije za delavke in delavce

13. 3. 2020

V primeru razglasitve izrednih razmer zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa (bolezen, ki jo povzroča, se imenuje COVID-19) je treba imeti v mislih tudi pravice (ter obveznosti) delavk in delavcev.

Služba pravne pomoči Regijske organizacije zahodne Slovenije ZSSS je ob tej priložnosti pripravila nekaj pomembnih navodil, izpostavljamo tudi pojasnila in priporočila ministrstva za delo o opravljanju dela na domu ter o odrejanju drugega dela v primeru izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, predsednica ZSSS Lidija Jerkič pa je pokomentirala zakon o interventnem ukrepu delnega povračila plače, ki ga je prav tako pripravilo ministrstvo za delo.

Zakonu o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače

Ministrstvo za delo je z namenom ohranitve delovnih mest v podjetjih, ki imajo težave v poslovanju zaradi izbruha okužb z novim koronavirusom, pripravilo predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače.

Takole ga razlaga Lidija Jerkič, predsednica ZSSS: »Zakon sprejemajo po nujnem postopku in zna se zgoditi, da bo sprejet že naslednji teden. Z zakonom želijo odgovorni urediti primere čakanja na delo doma zaradi pojava novega koronavirusa. Zakon ne ureja razmerja med delavcem in delodajalcem, ampak med delodajalcem ter državo, in sicer zaradi subvencioniranja nadomestila plače. Veljavni zakon o delovnih razmerjih sicer že vsebuje nekatere določbe, po katerih lahko delodajalec delavca napoti na čakanje na delo, če so za to izpolnjeni določeni pogoji, denimo v primeru pomanjkanja dela ali v primeru višje sile.

To, kar ureja, interventni zakon, pa je subvencioniranje nadomestila, in sicer zato, da ne bi prihajalo do odpuščanja delavk in delavcev. V prvi vrsti gre torej za varstvo zaposlitve. Zakon tako predvideva naslednje: kadar delodajalec zaradi pomanjkanja dela, ki je posledica pojava novega koronavirusa, ne bo mogel zagotavljati dela najmanj 30 odstotkom svojih zaposlenih in se bo odločil, da jih napoti na začasno čakanje na delo, bo lahko uveljavljal državno subvencijo v višini 40 odstotkov nadomestila delavčeve plače, kar bo zagotovila država, delodajalec bo pokril 60 odstotkov, delavec pa bo prejel 80 odstotkov nadomestila plače. Subvencija bo omejena na največ tri mesece, ukrep pa zaenkrat velja do septembra 2020. Če pa delavec ne more delati od doma, mu pripada nadomestilo, ki ga bo v celoti krila država. 

Delodajalec mora skleniti pogodbo z zavodom za zaposlovanje, ki mu mora utemeljiti razloge za čakanje na delo, predložiti seznam delavk in delavcev, ki so na čakanju, zneske plač zaradi refundacije in podobno. Do tega ukrepa niso upravičeni delodajalci, ki so davčni neplačniki, ki ne plačujejo prispevkov ali pa so na kakšni črni listi. Delodajalec šest mesecev po izrabi omenjenega ukrepa delavcev ne sme odpuščati, kar je bistveno. Če krši zakon, mora vrniti vsa sredstva, ki jih je dobil, zagrožene pa so tudi globe. Pooblastila za izvajanje nadzora ima zavod za zaposlovanje. V zakonu je tudi določba, ki pravi, da ima v primeru karantene delavec pravico do nadomestila plače v višini 100 odstotkov, kar pokrije država. Zakon je v osnovi namenjen zasebnemu sektorju, vendar smo se znotraj Ekonomsko-socialnega sveta strinjali, da mora veljati tudi za javni sektor oziroma za vse delodajalce, a podrobnosti v zvezi s slednjim še niso popolnoma dodelane.

Še ena pomembna določba, ki jo moramo omeniti, je: v času, ko so ljudje na čakanju na delo doma, so prepovedane nadure za tiste, ki delajo. Tistemu, ki dela, ni mogoče naložiti opravljanja nadur, temveč je treba nazaj poklicati tiste, ki so na čakanju, razen če gre za zelo specifične okoliščine oziroma primere. V ZSSS opozarjamo, da tak ukrep ne sme pomeniti dodatne obremenitve za tiste, ki bodo ostali na delu, seveda pa naj nam ljudje javijo, če se bo slučajno zgodilo, da bodo imeli v rokah uraden sklep o tem, da so na čakanju doma, neuradno pa bodo vsi v službi.«

Pri tem velja še omeniti, da je Ekonomsko-socialni svet med drugim sprejel tudi sklep, s katerim je pozval vsa ministrstva, da v najkrajšem času pripravijo predloge interventnih zakonov, ki bodo ublažili negativne posledice novega koronavirusa na gospodarstvo in na zaposlene ter samozaposlene, tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju.

Ministrstva pripravljajo vse potrebno, da s ponedeljkom vse vzgojno-izobraževalne ustanove ostanejo zaprte, veliko otrok pa je že danes ostalo doma. V državi so sicer včeraj razglasili epidemijo. Tisti starši, ki bodo doma zaradi otrok, bodo dobili nadomestilo v višini 50 odstotkov plače. Kaj sicer pripada staršem, ki v primeru višje sile ostanejo doma, pa je mogoče prebrati tukaj.

Vse, kar morate vedeti o novem koronavirusu v povezavi z delom (z nadomestili, delovnim časom, dopustom, delom od doma, prevozom …) lahko najdete tukaj: Novi koronavirus. Stran vseskozi dopolnjujemo, osvežujemo informacije, zato spremljajte naše objave. Posebej izpostavljamo rubriko Pogosta vprašanja in odgovori, v okviru katere iščemo odgovore na vaša vprašanja. (Dodano 17. marca 2020)

Primer razglasitve izrednih razmer

V primeru, da pristojni državni organi razglasijo izredne razmere, bi to lahko vplivalo tudi na sam delovni proces pri delodajalcu. Če obstaja prisilni ukrep, na podlagi katerega lahko delodajalec začasno ustavi delovni proces, gre za tako imenovano višjo silo, v primeru katere Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v šestem odstavku 137. člena določa, da je delavec, če ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar to ne sme znašati manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Za višjo silo gre tudi takrat, ko razglasitev izrednih razmer sicer ne vpliva na sam delodajalčev delovni proces, vendar pa delavec zaradi izrednih razmer ne more priti do določene lokacije. Če prisilni ukrepi ne obstajajo, vendar se delodajalec vseeno preventivno odloči, da bo začasno ustavil delovni proces, ne gre več za višjo silo, pač pa za primer, ko delavec ne dela zaradi razlogov na strani delodajalca, za kar pa je v skladu s 137. členom ZDR-1 upravičen do 100-odstotnega nadomestila plače.

Sindikata pomagala čakajočim

Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) je pristojne opozoril na težave voznikov tovornjakov, ki zaradi zastojev na mejnih prehodih čakajo v dolgih kolonah brez možnosti, da zadovoljijo svoje osnovne človeške potrebe. Ni pa ostalo zgolj pri opozorilih, ljudje dobre volje so ukrepali tudi čisto konkretno. Ob hitrem odzivu tudi sindikata delavcev trgovine trgovske družbe Mercator in njegove predsednice Vesne Stojanovič ter generalnega sekretarja SDTS Ladija Rožiča so čakajočim na mejnem prehodu Obrežje zagotovili osnovno hrano in pijačo.

»Zaradi težav z virusom, ki ustavlja naše javno življenje, ne smemo pozabiti na ljudi, zlasti na voznike tovornjakov ne, saj so to ravno tisti delavci na katere računamo vsi, da nam bodo blizu naših domov pripeljali tisto kar vsi potrebujemo za svoje normalno življenje,« pravi generalna sekretarka SDPZ Saška Kiara Kumer, ki se je zahvalila Mercatorju in Darsu pa tudi policistom za požrtvovalnost in odziv.

Opozarjamo tudi, da delodajalec delavcu oziroma delavki na more odrediti koriščenja dopusta.

Obveščanje med delavcem in delodajalcem mora biti, kolikor je to v obstoječih razmerah mogoče, pravočasno, v uporabi pa so lahko vsa razpoložljiva komunikacijska sredstva.

 

Pri opravljanju dela na domu opozarjamo, da morajo biti zanj izpolnjeni zakonsko določeni pogoji – od 68. do 72. člena ZDR-1 –, in sicer mora biti opravljanje dela na domu dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa mora pred začetkom opravljanja delavčevega dela na domu o tem obvestiti inšpektorat za delo. Prav tako pri tem ne sme iti za delo, ki ga je z določenim predpisom prepovedano opravljati kot delo na domu. Na tem mestu velja poudariti tudi, da se v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDR-1 za delo na domu šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo različne informacijske tehnologije.

Vse, kar morate vedeti o novem koronavirusu v povezavi z delom (z nadomestili, delovnim časom, dopustom, delom od doma, prevozom …) lahko najdete tukaj: Novi koronavirus. Stran vseskozi dopolnjujemo, osvežujemo informacije, zato spremljajte naše objave. Posebej izpostavljamo rubriko Pogosta vprašanja in odgovori, v okviru katere iščemo odgovore na vaša vprašanja. (Dodano 17. marca 2020)

Delo na domu in odrejanje drugega dela

Izpostavljamo nekaj pojasnil in priporočil ministrstva za delo o opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela v primeru izjemnih okoliščin, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Opozarjamo tudi na gradivo istega ministrstva, objavljeno 13. marca: Uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2

Pomembno!

Na ministrstvu za delo so 16. marca objavili posodobljeno gradivo o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin, dostopno tu: Uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 (Dodano 17. marca 2020)

Sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin (49. člen ZDR-1)

Če se med trajanjem delovnega razmerja bistveno spremenijo okoliščine, ki so obstajale ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, lahko katerakoli stranka predlaga spremembo ali sklenitev nove pogodbe. Vendar pa se pogodba lahko spremeni oziroma nova pogodba velja le, če v to privoli tudi nasprotna stranka. To pomeni, da enostransko, neodvisno od volje druge stranke, ni mogoče doseči spremembe pogodbe o zaposlitvi. Ob tem velja poudariti, da ZDR-1 naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela ter kraj opravljanja dela šteje za tako pomembne okoliščine, da je v primeru spremembe teh okoliščin potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ki velja ob soglasju obeh strank.

Pogodba o zaposlitvi za delo na domu kot oblika fleksibilne zaposlitve (ZDR-1 členi od 68 do 72)

Upoštevaje navedeno zakonsko ureditev delodajalec delavcu ne more enostransko odrediti dela na domu, lahko pa mu glede na spremenjene okoliščine ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za delo na domu, ki velja, če nanjo delavec pristane. Bistveno pri tej fleksibilni obliki zaposlitve je ta, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu se, kot rečeno že zgoraj, šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo različne informacijske tehnologije. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o delu na domu za celotno trajanje delovnega časa, kar pomeni, da delavec delo opravlja samo na domu oziroma v prostorih po svoji izbiri. Mogoča pa je tudi pogodba o zaposlitvi za delo na domu, v kateri je določeno, da delavec opravlja delo na domu le del delovnega časa, npr. nekaj dni v tednu, posamezen dan v tednu ali nekaj ur.

S pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu se uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.

O nameravanem organiziranju dela na domu je, kot prav tako rečeno že zgoraj, dolžan, pred začetkom dela delavca, delodajalec obvestiti inšpekcijo za delo (četrti odstavek 68. člena ZDR-1). Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis (71. člen ZDR-1).

Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Dolžnost zagotavljanja varnih razmer za delo je določena tudi v temeljnem zakonu, ki ureja varnost in zdravje delavcev, to je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Delavec, ki dela na domu, se po ZVZD-1 šteje kot osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na kraj, kjer delavec opravlja delo.

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je včeraj pozval delodajalce v dejavnosti trgovine, da zaščitijo svoje zaposlene pred nevarnostjo novega koronavirusa, in sicer tako, da vsa mesta, kjer obstaja možnost okužbe, opremijo z neposrednimi ukrepi zaščite, kot so zaščitne rokavice in maske. Prav tako morajo delodajalci omogočiti uporabo razkužil vsem zaposlenim, saj lahko tako preprečijo, da se okužba iz trgovine prenese tudi na druge prebivalce.

Oglasil se je tudi Sindikat kulture in narave Slovenije – Glosa, ki od delodajalcev v kulturi in varstvu narave (ter širše) zahteva, da delavkam in delavcem, katerih prisotnost na delovnem mestu ni nujno potrebna zaradi varovanja življenja, zdravja ali premoženja, nemudoma odredijo čakanje na delo ali – v dogovoru z njimi – delo na domu, s polnim oziroma, v določenih primerih, 80-odstotnim nadomestilom plače. »Ne odrejajte jim prisilnega dopusta, ker je to nezakonito, ne kompenzirajte jim samovoljno ‘viškov’ ur, ne silite jih v bolniško odsotnost, obravnavajte jih enakopravno in spoštljivo,« med drugim pravijo v sindikatu.

Na to, da je ob izbruhu novega koronavirusa nujno zavarovati zaposlene ter ob tem upoštevati enakost in solidarnost, opozarjajo tudi v Sindikatu delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije (VIR). V istem sindikatu so ministrstvo za izobraževanje danes pozvali tudi k primernemu ravnanju ob zaprtju vzgojno-izobraževalnih zavodov ter k dopolnitvi uradnih okrožnic.

Obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1)

Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč. V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec: 1. v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko 2. so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, 3. enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu), dokler trajajo takšne okoliščine.

Vse, kar morate vedeti o novem koronavirusu v povezavi z delom (z nadomestili, delovnim časom, dopustom, delom od doma, prevozom …) lahko najdete tukaj: Novi koronavirus. Stran vseskozi dopolnjujemo, osvežujemo informacije, zato spremljajte naše objave. Posebej izpostavljamo rubriko Pogosta vprašanja in odgovori, v okviru katere iščemo odgovore na vaša vprašanja. (Dodano 17. marca 2020)

Glede opredelitve pojmov, kaj so naravne in druge nesreče je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile).

Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo. Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

Več informacij

V Sloveniji dogajanje spremlja in daje navodila Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Informacije Vlade RS v zvezi z novim koronavirusom najdete tukaj.

Vodič za ukrepanje v zvezi z novim koronavirusom je pripravila tudi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, in sicer tukaj ter tu.

Na tej povezavi pa lahko preberete tudi deklaracijo o novem koronavirusu Evropske konfederacije sindikatov (Etuc), katere del je ZSSS.

Pojasnilo zavoda za zdravstveno zavarovanje glede odsotnosti z dela

Zaradi novega koronavirusa je lahko delavec v skladu z veljavno zakonodajo odsoten z dela.

Odsotnost z dela ZDRAVE osebe

Za osebe, ki prihajajo iz območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, in so zdrave in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), niso potrebni posebni ukrepi. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oziroma se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR1). Če gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca (navodilo delodajalca zdravi osebi), je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače. V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih s področja delovnih razmerjih.

Odsotnost z dela ZBOLELE oziroma OKUŽENE osebe

V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90 odstotkov od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija lahko poteka v bolnišnici ali doma.

V drugih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ZZZS ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vse, kar morate vedeti o novem koronavirusu v povezavi z delom (z nadomestili, delovnim časom, dopustom, delom od doma, prevozom …) lahko najdete tukaj: Novi koronavirus. Stran vseskozi dopolnjujemo, osvežujemo informacije, zato spremljajte naše objave. Posebej izpostavljamo rubriko Pogosta vprašanja in odgovori, v okviru katere iščemo odgovore na vaša vprašanja. (Dodano 17. marca 2020)

Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje.

Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer:

• delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih začasne nezmožnosti delavca zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni posamezne odsotnosti z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V času daljše odsotnosti od dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;
• v primeru tako imenovanega recidiva, to je v primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadaljnje nadomestilo plače od prekinitve dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;
• nadomestilo plače se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, pod enakimi pogoji kot za delavca, od 121. koledarskega dneva dalje izplača tudi v primerih nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter v primeru recidiva, če gre za nezmožnost za delo samostojnega zavezanca.

Vsi, ki želite prejemati aktualne e-novice ZSSS o novem koronavirusu, se lahko nanje naročite prek elektronskega naslova info@zsss.si.