Priporočamo v branje: Nevidni kadri, zalezovane natakarice, delavci proti vojni in prekarci, ki ne morejo na stranišče
28. 2. 2020
Za vas smo izbrali nekaj tehtnih, relevantnih, pomembnih sindikalnih, delavskih ipd. zgodb, člankov in drugih tekstov, ki smo jih – tako tuje kot domače –, prebirali februarja in na katere bi vas radi posebej opozorili. Izpostavljamo tudi nekaj naših zapisov, ki smo jih na zsss.si ali v našem glasilu Delavska enotnost pripravili v zadnjem mesecu. P. S.: Izbor je subjektiven in zato nikakor ne končen ali popoln. Vabljeni k branju!
Kam gredo lahko prekarke in prekarci na stranišče?
Krasni novi svet t. i. ekonomije na poziv, ki označuje delo oziroma delavko ali delavca, ki dela pri projektih, običajno na kratek rok in brez socialne varnosti, prinaša tudi nova, na prvi pogled banalna, a izjemno resna vprašanja, kot je: kam gredo lahko delavke in delavci, prekarke in prekarci, med delom na stranišče? Odgovor pa je bolj zapleten, kot bi si lahko mislili:
Motherboard – Vice: Gig Workers Have Nowhere to Pee
Nevidni kadri izobraževalnega sistema in njihove stiske
Številni poklici v vzgojno-izobraževalnem sistemu pogosto ostajajo po krivici prezrti, odrinjeni na rob ter tudi slabše plačani. Da na tak način otroke že od malih nog učimo, da so nekateri poklici nevidni in manjvredni, opozarjamo tudi sindikati. Zgodbe s terena so krute in trpke, svojo domačo nalogo pa morajo opraviti tudi pristojni organi, v prvi vrsti ministrstvo za izobraževanje.
Rtvslo.si: Nevidni kadri izobraževalnega sistema: od visokošolskih bibliotekarjev do šolskih čistilk
Kako živijo in delajo spletni moderatorji?
Dandanes so družbeni mediji in svetovni splet velik del našega vsakdana. Na njih preživimo ogromno časa, so eden naših najpomembnejših virov novic in najrazličnejših informacij, ponujajo nam nova orodja za komuniciranje in informiranje, vplivajo na javno mnenje ter nas včasih tudi spravljajo ob pamet. Kdo pa so ljudje, ki skrbijo za to, da na družbena omrežja – vsaj teoretično – ne zaidejo neprimerne vsebine, podobe, fotografije, slike in podobno. O (milo rečeno) stresnem življenju in napornem delu nekoliko posebne skupine delavk in delavcev, o katerih v bleščečem novem svetu družbenih omrežij pogosto ne vemo veliko:
Jacobin: Working for Facebook Can Give You PTSD
»Kira dela na smeni«
Nedavna zgodba o Facebook skupini »Kira dela na smeni«, ki je v v kratkem času dosegla okoli štiri tisoč, pretežno moških članov, ki so se povezali z namenom zbiranja fotografij natakaric po lokalih v Sloveniji in ocenjevanja njihovega videza, je dvignila veliko prahu ter sprožila burno debato. Tudi sindikati smo jasni: seksizem na delovnem mestu je nesprejemljiv, nemoralen in nedopusten.
Računalnik pravi ne
Spodbudna novica iz tujine: nizozemsko sodišče je nedavno prepovedalo uporabo posebnega računalniškega programa, ki je služili nekakšnemu lovu na prejemnike socialne pomoči in podobnih prejemkov, ki naj bi izkoriščali sistem. Računalniški program oziroma algoritem, ki ga uporabljajo nizozemske socialne službe, na podlagi različni parametrov in preteklih izkušenj izračuna verjetnost, da nekdo zlorablja sistem socialne pomoči. Tiste, ki pri katerih naj bi bila ta verjetnost večja, potem država obišče in preveri, to pa stori, ker algoritem izračuna, kateri upravičenci naj bi bili »verjetnejši« kršitelji od drugih. Zdaj pa je sodišče razsodilo, kot so poročali mediji, da gre za ukrep, ki glede na poseg v človekovo zasebnost, ni sorazmeren s koristmi, ki jih prinaša.
Delavci proti vojni
Večletna vojna v Jemnu, pri kateri si, poenostavljeno povedano, nasproti stojijo tamkajšnji hutijski uporniki in mednarodna sunitska koalicija na čelu s Savdsko Arabijo, ki je marca 2015 začela z letalskimi napadi, in sicer po tem, ko so uporniki prevzeli nadzor nad prestolnico Sana ter drugimi deli države, je povzročila obubožanje in opustošenje ter na milijone ljudi pahnila v hudo humanitarno krizo. Na omenjeno vojno v Evropi sicer vse prevečkrat pozabljamo – tudi medijsko ni tako izpostavljena –, tega pa niso storili italijanski pristaniški delavci, ki so se pred kratkim v Genovi uprli nalaganju električnih generatorjev na savdsko tovorno ladjo, ki naj bi na krovu nosila orožje, namenjeno prav za spopade v Jemnu.
Middle East Monitor: Italian dock workers refuse to resupply Saudi ‘weapons’ ship
O globalni neenakosti
Vsako leto britanska dobrodelna organizacija Oxfam objavi poročilo o globalni neenakosti. Tudi letošnje potrjuje skrajno zaskrbljujoče trende rasti neenakosti, ki postaja vse večji problem. Po podatkih Oxfama ima samo 2153 najbogatejših ima v lasti več premoženja kot 4,6 milijarde ljudi. Kako neverjetno velike količine premoženja imajo v svojih rokah najbogatejši, najbolje pojasnjuje podatek, da bi oseba, ki bi vsak dan od dneva, ko so začeli graditi piramide v Egiptu, prihranila 10 tisoč dolarjev, še vedno imela zgolj petino povprečnega premoženja petih najbogatejših milijarderjev.
Neenakost dosega neverjetne razsežnosti
Delavske pravice in angleška travica
Z delavskimi pravicami je podobno kot z angleško travico, pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. O tem, kako je za njeno kakovost pomembna nega, govori anekdota o obisku slovenskega vrtičkarja pri angleškem. »Neverjetno, kako lepo in čvrsto trato imaš pred hišo,« je vzkliknil slovenski vrtičkar. »Povej mi, kaj pri vas počnete z njo, da je tako čudovita?« »Nič posebnega,« je odvrnil angleški vrtičkar. »Travico vsak dan malce zalijemo, vsaj enkrat na teden pa jo pokosimo.« »Hm, čudno. Kljub temu, da s travico od zgodnje pomladi, ko sem jo zasejal, ravnam enako, moja še zdaleč ni tako lepa kot tvoja. Kdo bi vedel, morda tiči razlog za to v neprimerni zemlji, slabšem semenu ali neustrezni klimi?« »Joj, oprosti, pozabil sem omeniti, da pri nas travico tako negujemo že 300 let, je dejal angleški vrtičkar. Tako je tudi z delavskimi pravicami. Zanje so se morali delavci desetletja in stoletja boriti, saj jim niso same od sebe padle z neba. Nihče jim jih ni poklonil. Če se ne bi zanje nenehno borili in jih negovali, bi »ovenele«.
Pogled v zgodovino: Za delavske pravice se je treba boriti in jih negovati
Delovna mesta proti čistemu okolju?
Stvar zveni znano in na prvi pogled tudi nadvse logično: najprej moramo imeti službe in od nečesa živeti, potem pa se lahko posvetimo vsemu drugemu, tudi okoljskim težavam in izzivom. A v času, ko že čutimo posledice podnebnih sprememb, okoljske krize, ekstremnih vremenskih dogodkov itd., ki počasi, korak za korakom, spreminjajo okolje, naravo in družbo, kot smo jo poznali, je nujno spremeniti tako razmišljanje. Če ne bomo pravočasno ukrepali, časa pa nimamo več veliko, jo bomo v prihodnosti najslabše odnesli prav delavci in delavke. Pri tem pa je, kot pišemo v januarski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Razbijamo mite 2, treba tudi jasno reči: delovna mesta ter čisto okolje sta dve plati istega kovanca in nikakor nista v konfliktu.
Mit: “Delovna mesta imajo prednost pred čistim okoljem”
Zgodba o uspešnem podjetniku
V desetletjih prevlade ekonomskega modela, znanega kot neoliberalizem, ki v ospredje postavlja svobodo in kult posameznika, je prišlo do sprememb pri dojemanju delovanja družbe ter posameznikov in posameznic v njej. Vse bolj samoumevna je, kot pišemo v januarski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Razbijamo mite 2, postala predstava, po kateri je posameznik s svojo podjetnostjo povsem sam zaslužen za lasten uspeh (ali neuspeh). Obenem pa naj bi mu država s previsokimi davki neupravičeno jemala denar in ga onemogočala pri njegovem uspešnem delu.
Mit: “Uspešni podjetnik je za uspeh zaslužen popolnoma sam”
Zasebni profil in službene vsebine
Če ste od svojega delodajalca prejeli neposredno navodilo, namig ali pa le prijazno povabilo, naj vsebine, ki jih določa on, širite prek svojih osebnih profilov na družbenih omrežjih, vedite, da je s tem krepko presegel svoja pooblastila in neprimerno želel poseči v vašo zasebnost. Odločitev, kaj boste storili in kako ukrepali, je, kot pišemo v novi, januarski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Razbijamo mite 2, vaša.
Mit: “S svojega zasebnega profila na družbenih omrežjih sem dolžan širiti službene vsebine”
Delodajalci brez sramu
Novembra je na družbenem omrežju Instagram začel delovati profil Delozlom, ki objavlja izseke sporočil med delavkami in delavci ter njihovimi nadrejenimi. Objave dajejo vpogled v več kot zaskrbljujoče stanje v svetu dela pri nas, v katerem se številni delodajalci požvižgajo na kršitve najosnovnejših delavskih pravic.
Nalagam ...