Minister za delo, denarna socialna pomoč je prenizka

14. 1. 2026

V ZSSS smo ministra za delo pozvali k določitvi novega zneska denarne socialne pomoči. Zakon o socialno varstvenih prejemkih namreč določa, da ministrstvo, pristojno za socialno varstvo (kar je konkretno ministrstvo za delo), na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih šest let ugotovi višino minimalnih življenjskih stroškov. Če razlika v višini med novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi življenjskimi stroški preseže 15 odstotkov, pa mora ministrstvo določiti novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, pri čemer se kot kratkoročni minimalni življenjski stroški štejejo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.

Nov izračun minimalnih življenjskih stroškov je opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja decembra 2025. Iz raziskave izhaja, da kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra, to je za kar 31,7 odstotka več glede na predhodni izračun opravljen leta 2022, ko so ti znašali 488,58 evra. S tem je izpolnjen zakonski pogoj za določitev nove višine denarne socialne pomoči, ki trenutno znaša 494,09 evra na mesec za samsko osebo. Z višino denarne socialne pomoči so povezane tudi nekatere druge pravice, kot sta cenzus za varstveni dodatek in plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje. V ZSSS tako pozivamo ministrstvo, da vsem prejemnicam in prejemnikom zagotovi dostojno višino denarne socialne pomoči ter na to vezan varstveni dodatek, in sicer glede na novo ugotovljeni znesek kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov.

Prejemniki denarne socialne pomoči danes prejemajo dohodek, ki je za 149,32 odstotka nižji od novega uradno določenega minimuma kratkoročnih življenjskih stroškov. Že tako neusklajen znesek (iz ugotovljenih 488,58 evra postavljen na 421,89 evra v letu 2022) se je po letih usklajeval le z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

Takšne prilagoditve številnim družinam in posameznikom, ki so odvisni od socialne denarne pomoči ne zadoščajo za osnovne življenjske potrebe in s tem dostojno preživetje. K letni inflaciji namreč že dalj časa največ prispevajo prav podražitve hrane in brezalkoholnih pijač ter stroški, povezani z bivanjem. Ti v strukturi izdatkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki predstavljajo največji delež v porabi vseh izdatkov, kar vpliva na nižanje njihove kupne moči in življenjskega standarda. V obdobju od oktobra 2022 do decembra 2025 so se cene hrane in brezalkoholnih pijač povečale za 16,8 odstotka, pri čemer so se cene posameznih izdelkov povečale bistveno več (rast cen sadja je znašala 30 odstotkov, mesa 17,3 odstotka). Prav tako podatki statističnega urada kažejo, da se število revnih gospodinjstev v Sloveniji v zadnjih letih povečuje, in to kljub dobrim gospodarskim kazalnikom. V letu 2022 je z dohodkom nižjim od praga tveganja revščine živelo 251 tisoč oseb, v 2023 264 tisoč oseb, v 2024 pa 276 tisoč oseb (od tega je 43 tisoč otrok) oziroma za kar 25 tisoč več ljudi kot v letu 2022. Stopnja tveganja revščine (prag tveganja revščine je v letu 2024 znašal 981 evrov na mesec za samsko osebo, za štiričlansko družino (dva odrasla in dva otroka) 2060 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1472 evra na mesec) je bila v letu 2024 13,2 odstotka, najvišja pa je med starejšimi od 65 let, in sicer je znašala 22,5 odstotka (18,9 odstotka pa v letu 2022) in se z višjo starostjo le še povečuje. Povišanje denarne socialne pomoči bo neposredno vplivalo na zmanjšanje revščine najbolj materialno ogroženih ter s tem na njihovo večjo vključenost v družbo in v svet dela.

V ZSSS zato pozivamo ministrstvo za delo, naj osnovni minimalni dohodek oziroma denarno socialno pomoč in s tem na to vezan cenzus za varstveni dodatek na novo določi skladno z novim zneskom kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov. Tako se bo izboljšal materialni položaj najranljivejših, kot so samska gospodinjstva, enostarševske družine, dolgotrajno brezposelni, invalidi in starejši oziroma položaj vseh, ki si zaradi različnih življenjskih okoliščin niso zmožni sami zagotoviti preživetja. Ob tem poudarjamo še, da je dostojna socialna pomoč tudi ustavna pravica, zato naj ne bo le formalna, temveč tudi dejanska.

Foto Cottonbro/Pexels