Sindikat upokojencev na letnem srečanju v Žalcu tudi o pričakovanjih do nove Janševe vlade

4. 6. 2026

V Žalcu, središču hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, kot je kraj slikovito opisal župan Janko Kos, se je v četrtek, 4. junija na jubilejnem 20. športno-rekreativnem srečanju zbralo preko 300 članic in članov Sindikata upokojenk in upokojencev Slovenije (Sus), ki so se pomerili v šestih različnih disciplinah ter spoznavali bogato kulturno in pivovarsko zgodovino Spodnje Savinjske doline.

Jubilejno srečanje Susa, ki ga je brezhibno organiziral območni odbor Susa Savinjska na čelu s predsednikom Dušanom Verbovškom in sekretarko Mojco Stropnik, se je letos udeležilo več kot 300 članic in članov iz vse Slovenije; 120 se jih je pomerilo v šestih športnih disciplinah in šahu. Odprtju srečanja članic in članov Susa iz vse Slovenije, namenjenega spodbujanju aktivnega staranja, druženja in krepitve solidarnosti med upokojenci, so se v Fontani piv Zeleno zlato v centru mesta pridružili župan občine Žalec Janko Kos, namestnik direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matej Sitar, predsednik ZSSS Andrej Zorko in drugi gostje.

Zbrane je najprej nagovorila predsednica Susa Francka Ćetković, ki je pozdravila goste in strumne ekipe članic in članov iz vseh območnih organizacij ter spomnila na poslanstvo sindikata. Člani in članice Susa so, kot je poudarila, sestavni del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, njihov skupni boj pa je usmerjen v večjo materialno, socialno in pravno varnost vseh – zaposlenih, brezposelnih, mladih in upokojenih. »Medgeneracijsko povezani se skupaj borimo za dostojne plače in pokojnine, za dostojne in varne pogoje dela, za javne sisteme socialnega varstva, zdravstva, izobraževanja in kulture ter za vzdržen pokojninski sistem z dostojnimi pokojninami,« je dejala. S ponosom je dodala, da so člani sindikata upokojencev predani in srčni sindikalisti: »Sindikata nismo zapustili, ko smo se upokojili,« saj jim ostajajo blizu vrednote solidarnosti, pravičnosti, vzajemnosti in tovarištva.

Upokojenci ne bodo dopustili razgradnje socialne države

Osrednji del njenega nagovora je bilo sporočilo sindikata novi Janševi vladni koaliciji, za katero je predsednica ocenila, da z napovedanimi in že sprejetimi ukrepi ravna v škodo upokojenk in upokojencev ter večine prebivalstva. Najprej je opozorila, da iz aktualne koalicijske pogodbe ne veje skrb za človeka: »V vaši koalicijski pogodbi se ne vidi človeka, delavca, delavke, njihovih potreb. Rušite sistem solidarnosti med mladimi in starejšimi, pa tudi med delavci in delavkami ter upokojenkami in upokojenci.« Koalicijo je pozvala, naj ne omejuje dela sindikatov, in se vprašala, zakaj v delavkah, delavcih in upokojencih, ki sledijo svojim interesom in se zavzemajo za socialno varnost, vlada vidi svoje nasprotnike.

Ostro se je odzvala tudi na poseg v sistem dolgotrajne oskrbe. »Smo starejši, nismo pa neumni,« je posvarila in zavrnila zatrjevanje, da interventni zakon prinaša višje pokojnine; z ukinitvijo odstotnega prispevka za dolgotrajno oskrbo bo po njenem prepričanju oslabljena ekonomska in finančna vzdržnost tega sistema. Za absurdno je označila izhodišče, da naj bo denarja za dolgotrajno oskrbo na voljo le toliko, kolikor je storitev: »To je na glavo obrnjena opredelitev, ki je absurdna. Potrebno je storiti vse, da bomo imeli dovolj sredstev, da bomo postopoma, korak za korakom, prišli do vseh potrebnih storitev dolgotrajne oskrbe za vse.« Pri tem je poudarila, da je treba zaposlenim, ki v sistemih socialnega varstva delajo v težkih pogojih, najprej zagotoviti ustrezno plačilo.

Najbolj nepopustljiva je bila pri pokojninah, saj v Susu menijo, da je dograjevanje pokojninskega sistema z dodatnimi stebri in spodbujanje zasebnega varčevanja za starost nepotrebno in lahkomiselno, saj mora dostojne pokojnine zagotavljati prvi, obvezni steber: »Ne bomo dopuščali razgradnje prvega stebra z uveljavljanjem drugega, tretjega stebra.« Posvarila je tudi pred krčenjem javnih sistemov in spomnila na izkušnjo z Zujfom, ko je bilo usklajevanje pokojnin zamrznjeno: »Ali res mislite, da bomo sindikati in civilna družba tiho ob razkroju socialne države in da ne bomo združili svojih moči za obrambo dostojnega življenja prav vseh.« V imenu generacij, ki so desetletja soustvarjale državo in v času tranzicije drago plačale privatizacijo, je od oblasti zahtevala, naj s svojimi odločitvami ne uničuje skupnega dobrega. Nagovor je nato sklenila s sporočilom upanja in povezanosti. Tistim, ki upokojencem skušajo vzeti pogum, češ da so premajhni, da bi kaj dosegli, je odgovorila, da to ni res: »Velja vsak človek, dragocen je vsak glas. Vsi za enega, eden za vse!«.

Zbrane je nato nagovoril župan občine Žalec Janko Kos, ki je s ponosom orisal razvojno prodorno občino z dolgo podjetniško tradicijo in še daljšo tradicijo zavzemanja za delavske pravice. Spomnil je, da je bil prav v Žalcu 6. septembra 1868 drugi slovenski tabor, na katerem so se zavzeli za zedinjeno Slovenijo, slovenski jezik v šolah, cerkvah in uradih ter za pravice delavcev, ne le delodajalcev. Razkril je tudi, da je v začetku svoje, danes že več kot štiri desetletja dolge poklicne poti, tudi sam deloval v organih sindikata. Kos je izpostavil, da delo sindikata nikdar ne bo končano: »Če kdaj, je zdaj delo sindikata na preizkušnji.« Po njegovih besedah Slovenija sicer ni ogrožena s puškami in tanki, je pa ogrožena z močnejšim kapitalom in pohlepom: »Vsi smo ogroženi s strani močnejšega kapitala, močnejšega jezika in pohlepnih delodajalcev. In zato se bo treba boriti.«

Zorko: »Pokojnina ni socialni transfer, temveč pravica, ki temelji na delu.«

Z odra je zbrane nato nagovoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, ki je uvodoma Susu čestital ob jubileju. Iskreno se je zahvalil sindikalistkam in sindikalistov, od katerih se je, kot je dejal, kot mlad fakultetni diplomant nekoč učil sindikalnega dela: »Pokazali ste mi, kaj sindikat, kako se deluje, kako se ne samo brani pravice zaposlenih, delavk in delavcev, kako se zavzemati za boljše življenje. Pokazali ste mi tudi, kaj je človečnost. Jaz danes ne vidim samo športnih ekip, vidim ljudi, ki nas povezuje solidarnost, aktivnost in poštenost ter srčnost.« Glede obrambe javnih sistemov je bil odločen: »Javno zdravstvo ni privilegij. Javno zdravstvo je potreba in je vrednota naše družbe.« Posebej se je posvetil pokojninam in pritrdil predsednici Susa, da pokojnina ni socialni transfer, temveč pravica, ki temelji na delu: »Dostojna pokojnina je tisto, kar merimo s tem, ko gremo v trgovino, ko kupimo kruh, mleko, kakšno sladkarijo za vnuke, vnukinje, in potem pogledamo, koliko nam je še ostalo,« je povedal in znova poudaril, da so te dosegljive zgolj prek prvega, solidarnostnega stebra, medtem ko sta drugi in tretji steber tvegana in v interesu kapitala. Poudaril je, da je Sus ponosni član ZSSS, ki s svojimi stališči in aktivnostjo prispeva k razvoju sindikalizma v državi, ter zbrane spodbudil, naj jih z izbrane poti ne premakne noben populizem: »Naj bo solidarnost, vztrajnost, aktivnost tisto, kar naj danes krasi vaše igre.«

V zaključku uradnega dela je sekretarka območne organizacije ZSSS Savinjska Mojca Stropnik namenila zahvalo vsem, ki so pripomogli k izvedbi srečanja. S posebno toplino se je zahvalila namestniku direktorja Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Mateju Sitarju, brez katerega si, kot je dejala, organizacije prireditve sploh ne predstavljajo, ter županu Janku Kosu, ki je sindikatu prisluhnil tudi pri nezanemarljivih stroških dogodka. Zahvalila se je še Miri Dolinar, predsednici športa in rekreacije pri Susu, članu izvršnega odbora Milanu Polavderju ter vsem prostovoljkam in prostovoljcem – med njimi je posebej izpostavila Mirana in Suzano –, ki so prireditveni prostor že od zgodnjega jutra opremljali, da bi ga pričarali v rdečem sindikalnem vzdušju.

Najuspešnejša športna ekipa ponovno iz Gorenjske

Po slovesnem odprtju srečanja so se udeleženci napotili na ogled Žalca. Pred spomenikom Narodno osvobodilni borbi (NOB) v središču mesta – bronastim kipom partizana s puško v roki posvečenim 34 padlim borcem, talcem in internirancem – , ki ohranja spomin na žrtve nacizma in fašizma ter na zmagoviti narodnoosvobodilni boj, so položili cvetje, ker si želijo, da se trpljenje, ki so ga preživeli naši predniki, ne bi več nikoli in nikjer ponovilo. Nato so se športno razpoloženi pomerili v šestih disciplinah; balinanju, keglanju, namiznem tenisu, pikadu, prstometu, streljanju z zračno puško ter šahu, kulturno-zgodovinsko bolj radovedni pa so odšli na ogled muzeja hmeljarstva.

Prvo mesto v skupnem seštevku je osvojila ekipa Susa iz Gorenjske na čelu z Rudijem Jevškom, drugo ekipa Spodnje-Podravje Ptuj in tretje ekipa iz Podravja in Koroške. Za čudovit sprejem in pogostitev udeležencev z domačimi dobrotami so poskrbeli v Gostinstvu Zanzibar, udeleženci pa so se lahko osvežili tudi s pokušino piv šestih lokalnih pivovarjev v Fontani piv Zeleno zlato in sicer so lahko izbirali med pivovarnami Clef, Haler, Hophplics, Lobik, Maister in posebnim zvarkom Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.

Miha Poredoš