Sindikalna zaupnica Glose PiŠK oproščena obtožb o domnevnem obrekovanju
10. 6. 2026
Okrožno sodišče v Murski Soboti je na glavni obravnavi v zasebni tožbi Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota (PiŠK) proti predsednici Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa Suzani Lukovnjak izreklo oprostilno sodbo. Sodnica je ocenila, da sindikalna zaupnica z javnim pismom murskosoboškemu županu ni prekoračila meje sindikalnega delovanja, ter določila, da se ji povrnejo vsi stroški kazenskega postopka.
Na danšanji tretji obravnavi, ki je sledila aprilski, na kateri so bili med drugimi zaslišani člani sindikata, predsednik sveta zavoda Roman Ratkai in župana obeh občin ustanoviteljic Damjan Anželj in Marko Virag, je sodnica tokrat prisluhnila petim pričam, ki jih je na prostor za priče povabila tožeča stranka: Bojanu Režonji (zaposlenemu v PiŠK do leta 2024), Alešu Mihoriču, Klaudiji Šeruga, Boštjanu Zveru in Lidiji Kreft, predsednici strokovnega sveta.
Na začetku obravnave je odvetnik tožeče stranke Andrej Janežič sodišču predložil novo dokazno gradivo – dopis Narodne in univerzitetne knjižnice, ki je vodstvo PiŠK že novembra 2020 obvestila, da njihove štiri krajevne knjižnice več ne dosegajo kriterijev in se jih spremeni v premične zbirke. Tožeča stranka je tokrat, v nasprotju s prejšnjo obravnavo, na kateri so se sklicevali na to, da krajevne knjižnice sploh nikoli niso obstajale, zagovarjala stališče, da »s spremembo v premične zbirke knjižnice niso izgubile ničesar glede kakovosti storitev«.
A dokument se je na koncu obrnil proti njej. Odvetnica tožene stranke Mojca Bertalanič Foršek ga je uporabila kot dokaz, da je vodstvo že leta 2020 vedelo za težave, zaposleni pa o tem vse do danes niso bili obveščeni. »Ta dokument je dokaz, da ste vi že leta 2020 bili seznanjeni s tem, da krajevne knjižnice več ne zadostujejo kriterijem, ampak vse do danes zaposleni o tem niso vedeli nič. To je še en dokaz o tem, da informacije znotraj knjižnice ne krožijo, kar je eden od virov nezadovoljstva članov sindikata,« je bila jasna.
Priče tožeče stranke: zmotila jih je izjava o negativni selekciji
Priče razen Režonje, ki v času objave pisma ni bil več zaposlen v PiŠK, so izpovedale, da so za pismo sindikata županu izvedele iz medijev in da jih je najbolj zmotila izjava o zaposlovanju po načelu negativne selekcije. Lidijo Kreft, ki je bila ob objavi pisma zaposlena šele mesec in pol, pa je zmotila celotna vsebina. V nadaljevanju zaslišanja ni poznala odgovorov na številna vprašanja odvetnice Suzane Lukovnjak glede dela knjižnice, čeprav je sama tudi predsednica strokovnega sveta. Na očitke, da PiŠK zaostaja za drugimi primerljivimi slovenskimi knjižnicami, je celo izjavila, da tehnologija RFID ne bi olajšala dela zaposlenih in da bralnikov knjižnica ne potrebuje.
Na obravnavi so razpravljali tudi o domnevnem drugem pismu, ki naj bi ga županu poslali zaposleni, ki niso v sindikatu, in v katerem naj bi izrazili nestrinjanje z vsebino sindikalnega pisma. O tem, ali so ga podpisali, priče sprva niso želele odgovoriti, nato pa je Klaudija Šeruga izpričala, da ga je podpisala, ker se ni strinjala z načinom, kako je sindikat pristopil k reševanju težav. Po njenem mnenju bi se morali obrniti na vodstvo oziroma na Alberta Halasza, ki je v tistem času nadomeščal direktorico Šek Škafar.
Zaključne besede: boj za spremembo vodstva ali sindikalno delo?
Po zaslišanju prič sta odvetnika podala zaključni besedi. Janežič je pismo sindikata označil za »boj sindikata za spremembo vodstva, ne sindikalni boj« in za Lukovnjak predlagal kazen treh mesecev zapora s poskusno dobo enega leta. Bertalanič Foršek je v odgovoru poudarila, da vedno zmaga pravica do svobode govora, še toliko bolj, ko gre za sindikalno delovanje in vsebino, ki zadeva širšo javnost. »Javno pismo županu poziva k rešitvi, in to je sindikalno delo. Očitno pa je tudi naletelo na plodna tla, saj so vsi očitki sedaj navedeni v strateškem načrtu Mestne občine Murska Sobota na področju kulture,« je povedala. Dodala je, da si »PiŠK svoj ugled kvečjemu znižuje sama, zlasti ko toži sindikalno zaupnico in daje predloge za rabo madžarskega jezika na nedvojezičnem območju, nad čimer se je zgražala celotna slovenska javnost.« Ob koncu je odvetnica razkrila še, da je morala Suzana Lukovnjak za dan obravnave direktorico Šek Škafar prositi za izredni neplačani dopust. »Toliko o razmerah in odnosih v knjižnici,« je sklenila.
Oprostilna sodba: meje sindikalnega delovanja niso bile prekoračene
Sodnica Natalija Goldinskij Husar si je vzela nekaj časa za razmislek, preden je izrekla sodbo, pri kateri nista bila prisotna niti direktorica Šek Škafar niti njen odvetnik Janežič. Suzana Lukovnjak je bila oproščena obtožb o domnevnem obrekovanju, saj po besedah sodnice ni prekoračila meje sindikalnega delovanja. Sodišče je obenem določilo, da se ji povrnejo vsi stroški, nastali v kazenskem postopku.
Mitja Šuštar: sindikalni zaupniki ne smejo sklanjati glav
Oprostilno sodbo je pozdravil tudi predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa Mitja Šuštar, ki je poudaril, da odločitev pomeni resen in trden temelj za zagotavljanje ustavne pravice do svobodnega sindikalnega organiziranja in delovanja. »Oprostilna sodba je opomin in vodilo, da sindikalni zaupniki ne smejo sklanjati glav in upogibati hrbtenic, marveč morajo kot prvi med enakimi početi tisto, kar sindikat pač mora početi: pred krivicami in drugimi nepravilnostmi pri delodajalcih si ne smejo zatiskati oči, nanje morajo opozarjati, javnosti so dolžni predočati resnico,« je dejal ob robu razglasitve sodbe.
Šuštar: »Odločitev o tem, ali bosta vodstvo knjižnice oziroma zasebna tožilka ponudila opravičilo, je v celoti odvisna od njegove oziroma njene profesionalne in osebne presoje«.
Po njegovi oceni se je v PiŠK zaradi sodnega postopka pripadnost delavskim in sindikalnim vrednotam še bolj okrepila ter je delavstvo postalo enotnejše in trdnejše. Iz splošnih sindikalnih izkušenj je opozoril, da sodni pregoni sindikalistov pogosto povzročijo strah med zaposlenimi pred javnim izražanjem kritik, a da hkrati oprostilna sodba dolgoročno opolnomoči zaposlene, da lažje in bolj samozavestno opozarjajo na neustrezne delovne razmere. »V Sindikatu Glosa smo ponosni na boj sindikalne zaupnice Suzane Lukovnjak in članstva zavodskega sindikata. Lahko so velik zgled vsem drugim,« je sklenil Šuštar.
Spomnimo: od javnega pisma do sodne dvorane
Sindikat Glosa v PiŠK je februarja 2025 murskosoboškemu županu Damjanu Anželju poslal javno pismo, v katerem je opozoril na slabe kadrovske in tehnološke razmere v knjižnici ter zaostajanje za sodobnimi standardi. Direktorica Klaudija Šek Škafar, ki je bila pred tem leto in pol bolniško odsotna, je po vrnitvi prek odvetnika sindikalni zaupnici Lukovnjak očitala kaznivo dejanje obrekovanja in vložila zasebno tožbo. Na prvi obravnavi februarja letos sta bila zaslišana namestnik direktorice Albert Halasz in predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar, na aprilski pa sedem prič, med njimi oba župana občin soustanoviteljic in štirje zaposleni – člani sindikata, ki so enotno pričali, da je bilo pismo dobronamerno. Lukovnjak je ponudbo po poravnavi, pogojeni z javnim opravičilom, na prvi obravnavi odločno zavrnila.
V ločenem postopku, ki ga je prav tako sprožila direktorica PiŠK Klaudija Šek Škafar, je bil obdolžen tudi predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa Mitja Šuštar. Vodstvo knjižnice mu je očitalo, da je v javnem protestu in pozivu, ki ga je aprila 2025 naslovil na ministrstvo za kulturo, ministrstvo za delo, inšpektorat za delo in obe občini soustanoviteljici, navajal neresnične trditve in škodoval ugledu knjižnice. V dopisu je Šuštar med drugim zapisal, da »vodstvo PiŠK zavaja, žaljivo obdolžuje in izsiljuje predsednico Sindikata Glosa«.
Na prvi stopnji je bil Šuštar oproščen, nato pa se je tožnica pritožila na višje sodišče, ki je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Na ponovljeni glavni obravnavi je sodišče toženemu ponudilo možnost poravnave, če se opraviči naslovnikom sporočila, kar je obdolženi sprejel. Tožnica je trdila, da so njegove izjave neprimerne, neresnične in brez konkretne podlage, Šuštar pa je pojasnil, da je dopis napisal v afektu, potem ko je izvedel za kazenski pregon sindikalne zaupnice.
Miha Poredoš
Nalagam ...