Boj se nadaljuje: sindikati vložili ustavno presojo sklepa o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu

12. 6. 2026

V reprezentativnih sindikalnih centralah, seveda tudi v ZSSS, smo danes v skladu z napovedmi na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (oziroma za razkroj Slovenije, kot mu pravimo v sindikalnih vrstah), ki so ga nedavno potrdili v državnem zboru (in potem sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma o zakonu). Zakaj? Ker je ljudem treba dati resnično moč, saj morajo imeti pravico do referendumskega odločanja o vprašanjih, ki tako pomembno vplivajo na družbo kot predlagani interventni zakon.

Zato smo tudi prepričani, kot je danes poudaril predsednik ZSSS Andrej Zorko, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena. Obenem pa je referendum temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja, kar je pomembno tudi zato, ker demokracija niso samo volitve vsake štiri leta. »Ne gre za pravico sindikatov do referenduma in ne branimo zgolj te pravice, branimo pravice ljudi, da sami odločajo, da so slišani in da lahko sodelujejo pri oblikovanju zakonov. Interventni zakon je zakon, ki je bil sprejet brez kakršnekoli javne razprave, brez kakršnegakoli sodelovanja, brez možnosti, da tudi strokovna javnost sodeluje pri oblikovanju tega zakona. Referendum je seveda tudi posledica tega, da je dialog izostal in da so poslanke in poslanci želeli na hitro sprejeti odločitve, za katere menijo, da ljudje ne smejo odločati,« je bil jasen Zorko.

Zakonodajalec je združeval nezdružljive vsebine

Po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča, ki je sindikalnim centralam pomagal pripraviti samo ustavno presojo, interventni zakon vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. »Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike, ko spreminja zakone. Omejen je, seveda, z načelom pravne države, da morajo biti te spremembe jasne in določljive, omejen pa je seveda tudi s pravico do referenduma na način, da ne združuje tistega, kar ni združljivo.«

Glede argumenta, da se z zakonom domnevno odpravlja neustavno stanje na področju zdravstva, se v sindikalnih centralah pridružujemo mnenju zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je ugotovila, da to ne drži, je dodal. Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po Ščernjavičevih pojasnilih v sindikatih zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi vrednotami, za katere predlagatelji trdijo, da jih z intervencijskim zakonom varuje. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju v tem primeru večjo težo, še posebej zaradi okoliščine, da je bil zakonodajalec tisti, ki je združeval vsebine, ki niso združljive med seboj. Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. Prepričan je, da sklep o nedopustnosti referenduma o tem zakonu predstavlja primer očitne zlorabe zakonodajne oblasti, ki bi jo ustavno sodišče moralo preprečiti. »To lahko stori samo tako, da omogoči referendum.«

Interventni zakon so pripravili poslanci ter poslanke NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resni.ce, glasove zanj pa so v državnem zboru prispevali tudi v SDS. Ker zakon kljub visokoletečim besedam njegovih predlagateljev prinaša številne negativne posledice za ljudi in državo ter velika tveganja za stabilnost družbenih podsistemov, predvsem pokojninskega in zdravstvenega, smo predstavniki ter predstavnice sindikalnih central, ZSSS, KSS Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenij (KSJS), Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in KNSS – Neodvisnost, ter civilne družbe 18. maja v državni zbor vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, pod katero se je zgolj v nekaj dneh podpisalo kar 47.223 ljudi, medtem ko bilo je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov. V resnici je bilo podpisov še več, več kot 50 tisoč, a jih je kar nekaj prispelo z zamudo oziroma naknadno.

Pomembna vprašanja, o katerih pa ljudem ne pustijo odločati

V zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja vprašanja, pomembna za prihodnost države – vprašanje solidarnosti, posegi v javno zdravstvo, prisilna upokojitev – pomešana z elementi, o katerih se po ustavi ne sme odločati na referendumu. »Nedvomno je prišlo do zlorabe zakonodajne moči,« je dejal. Ljudstvo, ki ima oblast v Sloveniji, bi moralo dobiti možnost, da se do zakona, ki sproža »prelom z dosedanjo smerjo in oblikovanjem družbe, v kateri smo živeli zadnjih 30, 35 let,« je še med drugim opozoril.

Podobno je izpostavil tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. »Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko v povezavi z ustavnimi omejitvami referendumskega odločanja, da je preprečil, da bi se ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, lahko opredelilo do vsebine tega zakona.«

Nesprejemljivost omejevanja referendumskega odločanja o tako pomembnih temah so izpostavili tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Tožbar, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf in predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. »Naravnost srhljivo je, s kakšno lahkoto je 48 naših izbrancev ljudstva konec maja dvignilo roko in potrdilo omnibus, ki tako izrazito posega v življenje skoraj vsakega slovenskega državljana. Upam, si trditi, da takega zakona ni bilo vse od leta 2012,« je poudaril Volf.

Zakaj smo proti interventnemu zakonu?

Ker niti slučajno ne gre za razvojni zakon. To je zakon, ki jemlje skupnemu dobremu in tlakuje pot novemu varčevanju, »zategovanju pasu« oziroma novim rezom v plače, pokojnine, zdravstvo, javne storitve in socialno državo.

Zato nasprotovanje omenjenemu zakonu v prvi vrsti pomeni obrambo lastne plače, lastne pokojnine, dostopa do javnega zdravstva, lastne varnosti in pravic naših otrok.

Če tega zakona ne ustavimo zdaj, bomo običajni ljudje morali zapitek plačati pozneje. Seveda ga ne bodo plačali najbogatejši in najpremožnejši, ampak delavci ter delavke, upokojenci, bolniki, mlade družine, najemniki, javni sektor …

Ob vsem tem pa je bil sam zakon sprejet v naglici, brez kakršnegakoli socialnega dialoga in v času, ko nova vlada še ni bila konstituirana.

Nujno branje: Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije – komentar navedb predlagateljev in posameznih členov, analiza, razširjeno stališče Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Komu interventni zakon v resnici največ daje?

Andrej Zorko pa je zavrnil tudi pogosto slišano trditev predlagateljev in podpornikov zakona, še posebej iz poslanskih vrst, da ta zakon nikomur nič ne jemlje oziroma da ta zakon samo daje, in to vsakomur nekaj. »Treba je povedati, komu zakon daje. Zakon daje političnim izbrancem. To so ljudje z najvišjimi plačami, najpremožnejši. Zakon daje lastnikom kapitala, menedžerjem, tistim torej, ki danes imajo veliko. Ljudem, ki so danes na robu preživetja in gledajo na vsak cent, pa zakon ne daje,« je povedal.

Obenem pa je odločno zavrnil, da si sindikalna stran za referendum prizadeva le zato, da bi blokirala delo nove vlade. »Tudi leta 2011, ko je bila na oblasti tako imenovana leva politična opcija, smo vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Kakršna koli namigovanja na to, da smo na sindikalni strani to naredili zato, ker je na oblasti zdaj druga politična opcija, so zgrešena, napačna in zavajajoča,« je zaključil.