Poklicnim baletnikom in baletnicam naj se prizna obraba kolkov kot poklicna bolezen

3. 8. 2026

ZSSS in Sindikat kulture in narave Glosa sta ministrstvu za zdravje predlagala uvrstitev artroze kolkov pri poklicnih baletnikih na slovenski seznam poklicnih bolezni.

Kot določa 4. člen Pravilnika o poklicnih boleznih, mora tovrstne pobude deležnikov, v tem primeru ZSSS in Glose, obravnavati razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa, ki potem ministru za zdravje predlaga morebitne spremembe oziroma dopolnitve seznama poklicnih bolezni. Znanstvenih dokazov za takšno pobudo je veliko, predvsem pa je znano, da poklicni baletni plesalci in plesalke praviloma zaključijo kariero bistveno prej kot večina drugih poklicev, degenerativne spremembe kolkov pa lahko povzročijo trajne omejitve njihove delovne zmožnosti že v njihovi aktivni delovni dobi.

Pri profesionalnih plesalcih se prvi znaki artroze kolka lahko pojavijo že v poznih dvajsetih letih. Povezane so s ponavljajočimi se obremenitvami in poškodbami. Mednarodne študije kažejo, da ima 75 odstotkov upokojenih baletnih plesalcev artrozo kolkov. To je posledica dejstva, da so profesionalni baletni plesalci in plesalke med delom izpostavljeni dolgotrajnim ponavljajočim se obremenitvam kolčnega sklepa, ekstremnim obsegom gibanja, skokom, doskokom in hitrim spremembam smeri gibanja. Takšne obremenitve pa nedvomno povzročajo povečano tveganje za poškodbe kolčnega sklepa.

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) pri UKC Ljubljana prof. dr. Metoda Dodič Fikfak trdi, da so plesalci in plesalke »izpostavljeni enormnim obremenitvam, tudi tresenjem ali vibracijam s hudo amplitudo«, zato tudi ona meni, »da je predlog za uvrstitev osteoartikularnih bolezni nog med poklicne bolezni plesalcev upravičen.«

Proti neenaki obravnavi

Zakaj naj s predlogom ZSSS in Glose pristojno ministrstvo ustrezno dopolni Prilogo 1 Pravilnika o poklicnih boleznih, sta predsednika Andrej Zorko in Mitja Šuštar v imenu ZSSS in Glose utemeljila tudi s tem, da nepriznavanje poklicne bolezni v primeru baletnih plesalk in plesalcev pomeni »tudi neenako obravnavo te skupine delavk in delavcev glede dostopa do pravic iz sistema poklicnih bolezni. Glede na razpoložljive strokovne dokaze o vzročni povezanosti med poklicnimi obremenitvami pri baletnih plesalcih in razvojem degenerativnih sprememb kolčnega sklepa pa smo tudi prepričani, da so izpolnjeni strokovni razlogi za začetek postopka spremembe oziroma dopolnitve seznama poklicnih bolezni še pred naslednjim rednim pregledom seznama. Evropska komisija v Priporočilu Komisije 2003/670/ES državam članicam priporoča redno posodabljanje nacionalnih seznamov poklicnih bolezni ob upoštevanju razvoja znanstvenih dokazov in novih spoznanj o vplivu delovnih obremenitev na zdravje delavk in delavcev. Zato je dopolnjevanje seznama poklicnih bolezni z novimi znanstveno utemeljenimi diagnozami skladno tudi z evropsko prakso in ni nikakršne potrebe po čakanju na februar 2028, ko bo v skladu s Pravilnikom skrajni rok za posodobitev seznama poklicnih bolezni,« sta še zapisala predlagatelja.

Zdravje baletnih plesalk in plesalcev je močno načeto

Artroza kolka (imenovana tudi koksartroza) je degenerativna bolezen kolčnega sklepa, pri kateri pride do obrabe hrustanca, kar povzroča bolečino, togost in omejeno gibljivost. Je kronična degenerativna bolezen, pri kateri se sklepni hrustanec postopoma obrablja, prihaja do zgostitve kosti (osteoskleroza) in tvorbe kostnih izrastkov na robovih sklepa. Ko hrustanec popolnoma izgine, pride do stika kost na kost, kar povzroča hude bolečine in omejeno gibljivost sklepa.

Bolečine v dimljah, togost in zmanjšana gibljivost sta posledici te obrabe, ki v končni fazi vodi v zamenjavo sklepa. Dolgoletna sistematična mednarodna študija primerov med 1665 udeleženci (med njimi je bilo 1131 žensk) med letoma 1989 in 2021 je ta dognanja potrdila, potrjeni so bili tudi številni dejavniki tveganja, ki so povzročali specifične bolezni kolka, ki se razlikujejo od tistih, ki prizadenejo športnike in športnice. V obsežni literaturi, ki poroča o dejavnikih tveganja za »ranljivost plesalcev«, pa so izpostavljeni številni dejavniki tveganja, specifični za poškodbe kolka pri baletu. Te se začnejo kazati že pri tistih, ki so stari med 19 in 36 let, še kažejo študije. Poteza je zdaj na razširjenem strokovnem kolegiju za medicino dela, prometa in športa ministrstva za zdravje.

Mojca Matoz,
foto MART PRODUCTION

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v redni številki (23. julij 2026) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 84 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod te redne številke pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko: