Sindikalne centrale kritične: vlada se je med maslom in topovi odločila za slednje
11. 11. 2026
Štiri sindikalne centrale, vključno z ZSSS, so danes podale svoje stališče glede proračunov za prihodnji dve leti, izrazile zaskrbljenost zaradi varčevalnih ukrepov, ki se kažejo na obzorju, in izpostavile potrebo po socialnem sporazumu, ki bi sicer določil smer družbe, v kateri živimo.
Kot je povedala Martina Vuk (Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, KSJS) pred državnozborskima sejama za finance ta petek in soboto sindikati nanju niso bili vabljeni, jih pa veseli, da so takoj po vabilu na tokratno novinarsko konferenco dobili vabilo ministrstva za finance na usklajevanje glede višjih neto plač, tj. o dohodninski lestvici in olajšavah, in sicer že za naslednji dan.
Glede predlogov proračunov za leti 2027 in 2028 vlada predlaga pomembno in zelo zaskrbljujoče krčenje.
Sredstva, namenjena družinam ter posameznikom in posameznicam, tako znižujejo 15 odstotkov, kar pomeni rezanje v pravice ljudi, tj. v otroške dodatke, porodniška nadomestila, štipendije in še marsikaj, je naštela Vuk. Ravno tako gre za poseg v plače v javnem sektorju, za katerega zakon v letu 2027 predvideva dva dviga plač, redna napredovanja, zato bi se morala ta sredstva v resnici povečati. Vlada tega, kaj bo vzela in katere pravice krčila, ljudem ne pove.
To spominja na varčevalne ukrepe iz leta 2012, na t. i. Zujf, kjer je prav tako šlo za podobne posege v pravice ljudi. Tokratno krčenje sredstev pa se prenaša zgolj na postavko »obramba«, in sicer zaradi zavez Natu jemljemo ljudem.
V omenjeno krčenje pa sploh še niso vključene posledice morebitne uveljavitve interventnega zakona, o katerem bomo 6. decembra odločali na referendumu. V predlogih proračuna pa ni upoštevanih 1,2 milijarde primanjkljaja, ki jih je naračunal fiskalni svet, niti opozoril strokovnjakov s področja makroekonomije, da brez rezov ne bo šlo.
Rezi na obzorju
Matija Drmota (ZSSS) se je ob tem vprašal, kdo bo ta proračun plačal, če želimo ostati pod zahtevanim proračunskim primanjkljajem in s čim želi vlada zagotoviti sredstva. Kar 140 milijonov evrov manj za otroške dodatke in porodniška nadomestila, 20 milijonov manj za štipendije in dodatna znižanja transferjev za gospodinjstva, pri tem pa neupoštevanje učinka interventnega zakona, ki prinaša dodaten primanjkljaj, napovedujejo dodatne reze, ki jih je vlada že nakazala, so po njegovem razlog več, da glasujemo proti interventnemu zakonu na referendumu.
Damjan Volf (KS 90) je dejal, da bi nam ob vsem tem morali goreti prav vsi rdeči alarmi, saj tam, kjer hodita politika in kapital z roko v roki, vse druge čakata večje razslojevanje, revščina in neenakost. Uradni podatki kažejo, da se v naši državi povečuje bruto domači proizvod, da je izrazito naraslo skupno premoženje stotih najbogatejših, po drugi strani pa, da je vse več revnih.
Pred seboj imamo po njegovem očitno novi Zujf, prejšnji je sicer oddaljen že 14 let, a posledice čutimo še danes. Potrebujemo konkreten razvojno in odgovorno naravnan proračun za prihodnji leti, ki bo na prvo mesto postavil razvoj in enakopravnost, ne pa jemanje najšibkejšim in dajanje najbogatejšim, slabljenje javnih blagajn, kar vse prinaša veliko negotovost za ljudi, je poudaril Volf.
Iluzija, da ne bodo nikomur nič vzeli
Jakob Počivavšek (KSS Pergam) je prav tako potrdil, da proračuna dišita po varčevalnih ukrepih že brez interventnega zakona. Predlog proračuna in interventni zakon imata po njegovem marsikaj skupnega; najprej poskus iluzije, da se nikomur ne bo nič jemalo, ki pa se razblini ob konkretnih številkah. Skupno jima je tudi pomanjkanje preglednosti tega, kaj predlagano pomeni za državljanke in državljane oziroma, kaj se bo rezalo. Pa tudi to, da dokumenta ne temeljita na širšem družbenem dogovoru o tem, kam se želimo kot država razvijati.
Ocene so, da bi se ob uveljavitvi predloga proračuna število upravičenk in upravičencev socialnih transferjev zmanjšali od ene petine do ene tretjine in da bi se znižale plače v javnem sektorju in obvezni transferji javnim zavodom. Proračun za leto 2027 predvideva tudi odprodajo za 303 milijone evrov stvarnega državnega premoženja in le minimalno povečanje neto plač. Vse to kaže, da je vlada v dilemi vlagati v maslo ali topove, izbrala vlaganje v topove, je bil nazoren Počivavšek in opozoril na še dodatno znižanje prilivov v proračun.
Vse več odprtih front
Sindikati so tudi ostro obsodili neposreden, nesprejemljiv in nesorazmeren napad vlade na civilno družbo z najavljenimi spremembami zakona o volilni in referendumski kampanji, ki je uperjen proti vsem, ki se z njo ne strinjajo. Napadajo namreč točno določeno civilno družbo, napadajo pa tudi sindikate, in sicer z napovedanimi spremembami zakona o delovnih razmerjih, je še spomnil.
Novinarska vprašanja na koncu pa so pokazala tudi na nekaj drugih žarišč oziroma potencialnih težav v naši družbi. Med njimi je tudi napoved ministra, ki bi moral skrbeti za celoten sistem plač v javnem sektorju, da iz njega izvzame policiste, kar bi lahko upravičeno povzročilo val nestrinjanja pri drugih dejavnosti v javnem sektorju. Ta je očitno tudi tarča sedanje vlade politike, saj gredo njihove izjave v smeri krčenja tega dela skupnega dobra, ki skrbi za kakovost življenja vseh v državi, še posebej pa najbolj ranljivih.
Tudi izjave nekaterih gospodarstvenikov, da gre pri nasprotovanju sindikatov interventnemu zakonu za »zavist« so neprimerne in kažejo na njihovo nerazumevanje negativnega vpliva tega zakona na celotno družbo, tudi na rast gospodarstva.
Slovenija nujno potrebuje nov socialni sporazum, ki bo v okviru širše javne razprave in ob upoštevanju interesov ter potreb ljudi prinesel blaginjo vsem, ne le peščici, je eden od zaključkov tokratnega sindikalnega srečanja z mediji.
Mojca Matoz
Nalagam ...