Sindikat Mladi plus opozarja: Dostavljavke in dostavljavci hrane delajo v vse slabših pogojih

22. 7. 2022

Sindikat Mladi plus je danes predstavil razmere med dostavljavci in dostavljavkami hrane pri platformnih podjetjih, kot sta Wolt in Glovo. Kot pravijo, se ti ne želijo javno izpostavljati zaradi povračilnih ukrepov podjetij, kjer delajo, ne preseneča pa, da se tako v Sloveniji kot v tujini njihov položaj poslabšuje.

Kot je dejala predsednica sindikata Tea Jarc, se ponavlja vzorec iz drugih držav. Tudi tam so platformna podjetja najprej delavkam in delavcem omogočala visoko plačilo in boljše pogoje dela. Ko pa so prevzela tržišče in se na njem uveljavila, so začela nižati dohodke. V času pandemije, ko so številni izgubili delo, je bilo tovrstna oblika dela veliko bolj privlačna kot sedaj, ko je naročil (sploh v poletnem času) vedno manj. »V zadnjem času se je, vsaj pri Woltu, zmanjšala povprečna urna postavka, kar je izjemno negativno vplivalo na kurirke in kurirje in na njihov dohodek. V času inflacije nekateri kurirji in kurirke ne morejo več preživeti s plačilom, ki ga dobivajo,« je opisala razmere. Spomnila je, da za študentke in študente ni jasno, kako ta platformna podjetja, ki nudijo dostavo hrane, spoštujejo minimalno urno postavko, ki velja za študentsko delo. Sporno je tudi, da lahko študentke in študenti delajo samo v določenih časovnih obdobjih, ko je dela manj.

Vse kurirke in kurirje pozivamo: pridružite se nam, skupaj si lahko izborimo boljše plačilo, boljše pogoje za delo … Na voljo je spletni vprašalnik, kjer lahko opišete svojo izkušnjo, podate rešitve in se nam pridružite pri izboljšanju položaja kurirk in kurirjev. Mreža raste in čas je, da tudi Wolt in Glovo prisluhneta pozivom, sporočajo iz sindikata.

Neplačano delo

Pri platformnem delu se razraščata prekarnost in prikrita delovna razmerja, na tak način pa prihaja do kršitev delovne zakonodaje, saj bi morala biti za tiste delavke in delavce, kjer so prisotni elementi delovnega razmerja, sklenjena pogodba o zaposlitvi za (ne)določen čas. Številni pa so tako prisiljeni, da delajo prek espeja, pojavljati pa se je začelo še delo prek družb z omejeno odgovornostjo, ki imajo pod sabo več dostavljavk in dostavljavcev hrane. Tem nato še sami vzamejo provizijo oziroma določen del plačila. Problematično je tudi, da morajo opraviti ogromno drugih nalog, za katere niso plačani (na primer čakanje na nove dostave in čakanje, ko restavracije zamujajo z naročilom). V hudi poletni vročini je velika težava tudi njihovo delo na prostem, podjetje pa jim ne nudi niti odmora za malico.

Pričevanja dostavljavk in dostavljavcev:

»Navadni padci, zaradi katerega si hitro odsoten par dni ali celo en teden, ne veljajo nič. Poglejte mene, zaradi poškodbe nisem mogel delati več kot 10 dni pa nimam zloma, ne morem nazaj na kolo nikakor. Od Wolta bom dobil 0. Če ne bi imel privatnega zavarovanja, bi bil še v slabši situaciji.«

»In če kaj rečeš, če nisi zadovoljen s plačilom oz. urno postavko, ti enostavno rečejo, da delaj več ali pa v dežju in slabem vremenu, kjer vedno dodajo malo dodatka, da bi ja spravili vse ljudi ven v slabo vreme. Tako da si dejansko primoran delati v najslabših pogojih.«

»Tukaj so seveda tudi družbeno najšibkejši delavci; imigranti oz. tujci, ki nimajo druge izbire dela. In ljudje, ki, zaradi različnih razlogov ne morejo odpreti s.p.-ja. Take izkoristijo tisti, ki odprejo svoj d.o.o in jim poberejo provizijo.«

»Ni pravično, da študentje ne smemo delati določene ure. Pred poletjem sem bil na tem, da zaradi tega ne bom zbral dovolj denarja za najemnino, če ne smem delati. Zato sem moral delati takrat, ko bi moral biti na faksu.«

»Že več let delam kot kurir na kolesu. Ta služba mi pomeni veliko, z največjim veseljem jo opravljam, ne glede na to kako zelo nevarna zna biti. Nažalost pa se mi to veselje v zadnjem letu dni spreminja samo se v stres in strah kako bom poplačal vse svoje stroške in prispevke. Razmišljanje o kakšnem poletnem dopustu sem že zdavnaj opustil. Urna postavka se nam je, predvsem v zadnjem pol leta, zelo znižala. Čisto iskreno smo iz cca 10 eur bruto šli na cca 8 eur bruto. Vse to v času inflacije. To se dogaja, zaradi slabega planiranja Wolta in konstantnega iskanja novih kurirjev. Ravnokar so ponovno začeli iskati nove kurirje pod pretvezo fleksibilnosti, svobode in da zaslužimo 10 eur na uro. Zaradi vsega tega sem primoran delati tudi po 10 ur na dan, tudi celi teden, ne glede na to, ali je zunaj 38 stopinj ali pa nevihta. Preutrujen sem od tega dela, od strahu, če bom nabral dovolj dostav in od tega, da noben ne vidi kako nas izkoriščajo podjetja, ki so vredna milijarde in milijarde dolarjev. Dovolj je tega!«

»Nesreč je pač ogromno, bolniške pa ni. Če hočemo zaslužiti normalno, enostavno moramo, sploh zdaj, ko je manj in manj dela, pač preprosto bolj hiteti in več delati in s tem posledično izgubiš pozornost, si bolj zmatran, kar samo kliče k nesreči.«

»Samo pretvarjajo se, da jim je mar za nas. Saj nam napišejo, da naj počivamo te dni, ko je vročina. Ja, super, denar bomo pa kako zaslužili? Namesto, da bi nam dali neko nadomestilo/dodatek, zaradi tako hude vročine. Pa že tako ali tako je delo na minimumu. Pa npr. voda, ki nam jo tako zelo radi ponujajo, je na prevzemnem mestu Wolta, na Ziherlovi ulici. Če bi nam dejansko želeli pomagati v tako hudih vremenskih razmerah, bi jo lahko dajali v centru, npr. Kongresni trg. Zakaj bi nekdo šel offline, šel do Ziherlove po vodo in obenem izgubil vse morebitne dostave vmes, ko je bil offline? Ni logike. Fake prijaznost in pomoč.«

Veliko nesreč

Veliko dostavljavk in dostavljavcev poroča o prometnih nesrečah. »Nekateri so prav tako že poškodovali druge udeležence prometa. Priznavajo, da vsak dan naredijo na desetine prekrškov cestno prometnih predpisov. In sicer predvsem zato, ker želijo čim hitreje dostaviti hrano. Ta pritisk oziroma plačni model, kot ga imajo, kjer je plačilo pogojeno s hitrostjo, tako v nevarnost spravlja njih kot tudi vse druge,« opisuje Tea Jarc. Tudi v Sloveniji smo že imeli primer kurirja, ki je postal invalid: imel je zelo hud zlom stegnenice, zlomljene obrazne kosti, ostal je brez vseh zob, sedaj pa ima trajne posledice. Določeno zavarovanje Wolt sicer nudi, a je omejeno samo na hude nesreče, kot je na primer zlom ali hujša poškodba.

Rasizem in ksenofobija

»Komunikacija med kurirkami, kurirji in podporno službo je velikokrat na izjemno nizki ravni, kar vpliva na delovno vzdušje, nezmožnost reševanja konfliktov in na slabše razmere med osebjem. Prisotnega je vedno več rasizma in ksenofobije. Neprimerne opazke, žaljenje, norčevanje in posmehovanje se dogaja tako med samimi kurirkami oziroma kurirji kot tudi v uradni komunikaciji med kurirji in podporno službo. Sovraštvo do različnih skupin, ki so ponavadi najbolj ranljive, se povečuje, kar je absolutno nesprejemljivo«, zaskrbljujoče stanje opisuje predsednica sindikata. Kritične glasove pa nato podjetja kaznujejo z onemogočanjem dostopa do aplikacije in dela.

Čas za ureditev področja

»Delo prek platform, kot sta tudi Wolt in Globo, je v Sloveniji postalo vedno bolj razširjeno, predvsem v zadnjih letih, še vedno pa nihče ne ve točno, koliko ljudi dela prek omenjenih spletnih platform platform,« je še opisala Tea Jarc in dodala, da jih je v mnogih državah vedno več organiziranih v sindikate, kjer se kolektivno borijo za svoje pravice: »V prihodnosti bo treba platforma podjetja celostno zakonsko regulirati, na kar je opozorila tudi Evropska komisija, ki je preteklo leto pripravila predlog direktive.« Ministrstvo za delo je zaradi poslabšanja razmer pozvala, da že pred direktivo področje zakonsko uredi in s tem omogoči delavkam in delavcem osnovne delavske in socialne pravice, Wolt in Glovo pa je pozvala k dialogu in spoštovanju zakonov. Po novinarski konferenci so se sindikatu javili tudi iz podjetja Wolt, ki si v avgustu želi imeti sestanek z njimi. Vsekakor gre za spodbuden korak, za katerega upamo, da bo prinesel tudi nujno potrebne pozitivne premike.

Matej Klarič