Proti razkroju Slovenije: Komu in kaj odnaša »dvojni status upokojencev«?

8. 10. 2026

Določilo o dvojnem statusu upokojencev v kombinaciji s prisilnim upokojevanjem, ki ju uvaja Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (Ziurs), odnaša vsem nam, razen delodajalcem, ki ga seveda podpirajo tudi zato, ker bodo lažje dobili poceni delovno silo. Medtem ko nam prodajajo mit o reševanju kadrovskih stisk, v resnici želijo delodajalcem s prisilnim upokojevanjem omogočiti večjo moč odločanja o usodi starejših delavk in delavcev. To pomeni nov pritisk na starejše delavke in delavce, delavstvu na sploh pa vse skupaj prinaša socialni damping in s tem pritisk na njihove pravice, vsem nam pa siromašenje pokojninske blagajne.

Kdo bo na boljšem? Delavke in delavci ter upokojenke in upokojenci in vsi mi NE. Delodajalci pa JA, saj bodo dobili v roke novo orožje za pritisk na delavske pravice.

Milo rečeno, napovedani »dvojni status upokojencev« v kombinaciji s prisilnim upokojevanjem je problematičen. Je diskriminatoren. In je rušilen, saj ruši pokojninski sistem in blagajno pokojninsko-invalidskega zavarovanja.

Ker je ustavno sodišče v preteklosti že razsodilo, da je prisilno upokojevanje neustavno, se tudi tokrat lahko vprašamo, ali je ta predlog skladen z ustavo.

V nadaljevanju povzemamo, kako so dvojni status upokojencev analizirale strokovne službe ZSSS:

Predlagan je dvojni status upokojencev, ki bi lahko bili hkrati zaposleni in prejemali polno pokojnino. Odpravlja se izplačevanje dela pokojnine (40 ali 20 odstotkov) k plači tistega, ki po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino prostovoljno podaljša svojo aktivno dobo. Po novem bi namreč dobival sto odstotkov pokojnine, četudi bi še bil aktiven. Izplačevanje dela pokojnine in delna pokojnina bo še naprej zagotovljena zgolj uživalcem predčasne pokojnine.

Za koga bi veljal zakon? Do dvojnega statusa bo upravičen zavarovanec oziroma zavarovanka, ki je izpolnil oziroma izpolnila pogoje za starostno pokojnino in po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev nadaljuje delo, pri čemer morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, tako dopolnjene starosti kot pokojninske dobe, in sicer najmanj 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Upošteva se prehodno obdobje, ko se starost postopoma viša in pokojninska doba brez dokupa postopoma prehaja v pokojninsko dobo.

Vzporedno s tem se v zakonu o delovnih razmerjih uvaja tako imenovano prisilno upokojevanje, ko pogodba o zaposlitvi preneha veljati delavcu, ki izpolni pogoje za starostno upokojitev (najmanj 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe). Dvojni status bo tako omogočen zgolj tistim, ki bodo pridobili strinjanje delodajalca za nadaljevanje delovnega razmerja. Tukaj gre ne le za diskriminacijo na podlagi starosti, temveč tudi za neenako obravnavo med delavkami in delavci, saj je uporaba ugodnosti dvojnega statusa prepuščena delodajalcem, ki bodo odločali, kdo sme in kdo ne sme nadaljevati dela. Pri tem pa že zdaj samostojni podjetniki predstavljajo 70 odstotkov vseh tistih, ki uveljavijo pravico do delne pokojnine, kjer je že zdaj potrebno soglasje delodajalca.
Kje še udari zakon? Pri pridobitvi pravice do izplačila sto odstotkov pokojnine ni mogoče uveljavljati nižanja starosti na račun olajšav, kot so zgodnji vstop v zavarovanje (pred 18. oziroma postopoma 20. letom starosti), otroci in služenje obveznega vojaškega roka. Izključeni so tudi tisti, ki upokojitvene pogoje izpolnjujejo zgolj z dodano dobo iz poklicnega zavarovanja. Pravica do sto odstotkov izplačila pokojnine se prizna na podlagi zahteve na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer pa osebe z dvojnim statusom ne bodo upravičene do odmere od najnižje pokojninske osnove in izplačila pokojnine v višini zagotovljene pokojnine, temveč se jim bo 100-odstotna pokojnina odmerila od dejanske pokojninske osnove, kar je bistveno manj ugodno za vse industrijske in storitvene delavce.

Sindikat upokojencev: Proti smo, ker nam ni vseeno

V našem Sindikatu upokojencev Slovenije (Sus) ne samo, da nasprotujejo določilom, ki neposredno spreminjajo položaj upokojencev in upokojenk ter so ostro proti siromašenju pokojninske blagajne, zanje je problematičen tudi dvojni status upokojenk in upokojencev, saj prinaša dodatno prekarizacijo in pritiske na tiste starejše delavke in delavce, ki bi še želeli delati, pa očitno ne bodo imeli več vpliva na to, pod kakšni pogoji bodo lahko delali in za kakšno plačilo.

In še poseben udarec za fizične delavke in delavce: Kdor se je zaposlil še kot najstnik in je celo delovno dobo prejemal minimalno plačo, bo do dvojnega statusa upravičen šele, ko bo dosegel starost 62 let oziroma starost, ki je predpisana v prehodnem obdobju, in pri bistveno več letih dopolnjene pokojninske dobe (tudi 42 let in več), in to na težkih, fizično zahtevnih delovnih mestih, pri čemer pa v tem času ne bo upravičen do odmere od najnižje pokojninske osnove.
Stoodstotna pokojnina ne bi bila izplačana v času bolniške odsotnosti nad 30 koledarskih dni, torej v času, ko zavarovanec ne dela. Prav tako v času dvojnega statusa ni upoštevano ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe (trije odstotki na leto).

Institut ugodnejšega vrednotenja ostaja v veljavi za tiste, ki so sicer izpolnili pogoje za starostno upokojitev z določenimi nižanji (na otroke, zgodnji vstop v zavarovanje, služenje obveznega vojaškega roka), vendar še niso dosegli 40 let pokojninske dobe brez dokupa ob hkratni najnižji starosti (sedaj 60 let), vse do trenutka, ko lahko vložijo vlogo za 100-odstotno izplačilo pokojnine ob nadaljevanju dela. Urejeno je, da bo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pričel vsem obstoječim prejemnikom dela pokojnine namesto dosedanjih 40 odstotkov dela pokojnine in 20 odstotkov k plači izplačevati 100 odstotkov pokojnine v naslednjem mesecu po uveljavitvi interventnega zakona. Po zakonu o delovnih razmerjih delavkam in delavcem, ki na dan uveljavitve zakona izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej 60 let, 40 let pokojninske dobe, oziroma ki jih bodo izpolnili do konca leta 2026, delovno razmerje preneha v enem letu od uveljavitve tega zakona. V letu 2025 je kar 17.034 oseb prejemalo 40 odstotkov svoje pokojnine in 4182 oseb 20 odstotkov svoje pokojnine – skupaj 24.441 uživalcev dela pokojnine (10.931 žensk in 13.510 moških). Število tistih, ki prostovoljno odložijo datum upokojitve, raste s stopnjo pet odstotkov na leto. To je zelo visoka številka, saj se je na primer v letu 2025 na novo upokojilo samo 18.222 oseb, in kaže, da gre za ukrep, ki bistveno pomaga k vzdržnosti pokojninske blagajne danes in v času demografskega prehoda. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa v letu 2026 prejema del svoje pokojnine 22.333 oseb.

Kaj so nam še zamolčali? Oziroma kaj so »spregledali«, se lahko še vprašamo ob predlogu zakona, ki zanemarja dejstvo, da je smisel pokojninskega in invalidskega zavarovanja nadomestilo dohodka zaradi zavarovalnega primera upokojitve, nezmožnosti za delo zaradi starosti ali invalidnosti in zavarovanec zaradi tega izstopa s trga dela. Konceptualno torej prejemanje celotne pokojnine in plače skupaj ni združljivo.

Je to pokojninska reforma po nedavni reformi?

Posebej je treba opozoriti, da dvojni status ogroža finančno vzdržnost pokojninske blagajne v času demografskega prehoda, ko bo razmerje med številom zavarovancev in upokojencev izrazito neugodno. Cilj pokojninskih reform od leta 2000 dalje je bil izboljšati vzdržnost pokojninskega sistema s spodbujanjem podaljšanja aktivne dobe zavarovancev v višjo starost. Ker dvojni status onemogoča doseganje tega cilja, bo njegova uvedba povzročila, da aktivna generacija po letu 2040 ne bo zmogla financirati pokojnin takratnih upokojencev.

Kaj pa odpravnina ob (prisilni) upokojitvi?

Prisilna upokojitev v kombinaciji z dvojnim statusom prinaša še en do sedaj ne toliko izpostavljen vidik prikrajšanja delavk in delavcev.

To je nerešeno vprašanje, kaj bo ob tovrstni upokojitvi z odpravninami, ki so po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravica vsakega, ki se upokoji. Omenjeni zakon namreč avtomatičnega upokojevanja ne predvideva. Bo, kdor se bo moral upokojiti avtomatično, sploh upravičen do odpravnine? Kakšna naj bi bila ta odpravnina? Se s tem ukinja pomembna pravica delavk in delavcev, ki je namenjena premostitvi prehoda iz zaposlitve v pokoj, če bo delodajalec nekomu po prisilni upokojitvi ponudil nadaljnje delo v okviru »dvojnega statusa«? Bo mogoče dobiti odpravnino potem, ko bo ta dvojni status prenehal?

Ta vprašanja smo zastavili izvršnemu sekretarju ZSSS za sistemska vprašanja. Matija Drmota odgovarja: »Po sedanji ureditvi se delovno razmerje po izpolnitvi upokojitvenih pogojev nadaljuje, njegov zaključek pa je odvisen od volje delavca, ki lahko delodajalcu, ko se odloči za upokojitev, vroči odpoved pogodbe o zaposlitvi ali z njim sklene sporazum o prenehanju delovnega razmerja zaradi upokojitve. V skladu z zakonom o delovnem razmerju delavcu oziroma delavki, ki se upokoji, pripada odpravnina ob upokojitvi. Predlog interventnega zakona v ZDR-1 vnaša nov razlog, po katerem pogodba o zaposlitvi avtomatično preneha in ki odločitev o nadaljevanju delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev jemlje iz rok delavcev. Zaključek delovnega razmerja v tem primeru ne bo več odvisen od delavčeve volje, da se upokoji, ampak bo prenehalo po samem zakonu. Ob tem se lahko postavi več vprašanj, ki vplivajo na upravičenost do odpravnine ob upokojitvi. Ali gre res za odpoved zaradi upokojitve, če prenehanje pogodbe ni povezano z voljo delavca, da se upokoji? Ali gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na drugi, novi pravni podlagi? Kakšna je v tem primeru razlika med delavcem, ki se mu na primer izteče pogodba o zaposlitvi in izpolnjuje pogoje za upokojitev, pa do odpravnine ob upokojitvi ni upravičen? Kako bi odpravnino, ki bi bila v takšnem primeru izplačana, obravnaval finančni urad? Na ta vprašanja interventni zakon ne daje odgovora, niti jasno ne določa, da bi delavcu, ki bi mu pogodba o zaposlitvi prenehala po zakonu zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, pripadala odpravnina ob upokojitvi. Na prvi pogled se sicer zdi logično, da delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, če mu pogodba o zaposlitvi preneha zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev, po drugi strani se pa ob tem pojavijo številna vprašanja, na katere interventni zakon ne daje odgovora.«

Izkrivljanje razmerij

Delovno pravo naj bi ščitilo šibko stran delovnih razmerij. Prav zato se delavke in delavci združujemo v sindikate in prav zato so delovna razmerja in razmere v svetu dela osrednja točka sindikalnega delovanja. Omenjeni zakon s tem poskuša pomesti, saj z dvojnim statusom »uvaja« številne anomalije na trgu dela.

Interventni zakon nima določil, ki bi zagotovila, da upokojenci ne bodo sklepali pogodb o delovnem razmerju pod manj ugodnimi pogoji kot aktivni zavarovanci oziroma delavke in delavci. Predlagatelji ne obravnavajo anomalij, ki bi jih sprejem predloga povzročil v svetu dela, niti ne navajajo ukrepov, ki naj bi anomalije omilili ter zagotovili enako plačilo za enako delo.

Trdijo tudi, da bo dvojni status ugoden za posameznice in posameznike, ki bodo hkrati upravičeni do plače in celotne pokojnine. Pri tem zamolčijo, da to drži zgolj za samozaposlene, položaj redno zaposlenih delavk in delavcev pa bo bistveno drugačen, saj bo pri njih nadaljevanje dela ali zaposlitev v času upokojitve odvisna od delodajalca, ki mnogim, ki bodo na podlagi zakona upokojeni, ne bo ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. V nasprotju s cilji pokojninske reforme za dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema bo prišlo do izrazitega znižanja povprečne upokojitvene starosti. Številni posamezniki bodo prezgodaj in proti svoji volji potisnjeni v delovno pasivnost in znižanje dohodkov.

Pozor! Interventni zakon posebej diskriminatorno ureja pravice zlasti fizičnih delavcev in delavk, ki se po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) upokojujejo na podlagi 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Gre za zavarovance, ki zaradi težkega fizičnega dela v neergonomskih razmerah v preteklih desetletjih trpijo zaradi mišično-kostnih obolenj, ki so poglavitni razlog ne le bolniške odsotnosti z dela, temveč tudi delovne invalidnosti.

Ravno ti delavci in delavke ne bodo deležni dvojnega statusa, saj zakon ne priznava olajšav na upokojitveno starost 62 let na podlagi otrok, vojaškega roka in zavarovalne dobe pred dvajsetim rojstnim dnevom. Te olajšave jim omogočajo znižanje upokojitvene starosti 62 let na največ 57 let (ženske) oziroma 58 let (moški). Pravic na podlagi dvojnega statusa zato ne bodo mogli uveljaviti do starosti 62 let oziroma ustrezne starosti v posameznem letu prehodnega obdobja 2028–2034 (najmanj pa ne do starosti 60 let).

Kaj to pomeni za sedanje spodbude za ostajanje v zaposlitvi tudi po izpolnitvi upokojitvenih pogojev? Že sedaj po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) obstaja možnost delne upokojitve, ko se zavarovanec lahko upokoji za 10 ur tedensko (2 uri dnevno) in prejme 75 odstotkov pripadajoče delne pokojnine. Podatki kažejo, da ta ukrep v večji meri izkoristijo samozaposleni, saj je za delno upokojitev potrebno soglasje delodajalca. Prav tako je od leta 2020 naprej v veljavi sistem, po katerem je prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev omogočeno prejemanje 40 odstotkov pripadajoče pokojnine (oziroma 20 odstotkov po preteku tega obdobja) ter ugodnejše vrednotenje pridobljene pokojninske dobe, če zavarovanec ostane polno zaposlen.
Ocenjujemo, da bi uvedba dvojnega statusa resno ogrozila finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Obstaja velika nevarnost, da bi zato prišlo do posega v višino pokojnin. Potreben bi bil rebalans finančnega načrta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2026 in proračuna za leto 2026 in 2027. Uvedba instituta dvojnega statusa (prehod obstoječih prejemnikov 40 odstotkov in 20 odstotkov na 100 odstotkov in prejemnikov delne pokojnine) bi pomenila izpad za pokojninsko blagajno v višini 240 milijonov evrov letno. Posega se v sistem, ki je bil tripartitno usklajen v okviru socialnega dialoga in ki v skladu s podatki daje pomembne učinke za vzdržnost pokojninskega sistema.

Kaj so nam še zamolčali?

Zvišanje upokojitvene starosti: Dvojni status se bo lahko uporabil tudi kot argument za poznejšo uzakonitev avtomatičnega prilagajanja ciljne upokojitvene starosti 65 let oziroma 67 let, saj bi ljudje lahko neovirano delali naprej in hkrati prejemali pokojnino.

Davčne spremembe: Dvojni status bi lahko bil tudi argument za slabšo ureditev pokojnin v zakonu o dohodnini, po kateri upokojenci ne bodo več oproščeni plačevanja dohodnine, saj bodo poleg pokojnine imeli še druge prejemke. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2026 navaja: »Akontacija dohodnine bo odtegnjena od pokojnin, višjih od 1.724 evrov z upoštevanjem splošne in pokojninske olajšave, prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka.« Pokojninska olajšava je posebna olajšava samo za prejemnike pokojnin. Višina olajšave je 13,5 odstotka od zneska pokojnine, ki predstavlja davčno osnovo. Gre za odstotno olajšavo: višja ko je pokojnina, višja je tudi absolutna vrednost olajšave.

Siromašenje blagajne in proračuna: Prehodni 46. člen predloga ureja pravice tistih, ki trenutno že prejemajo del pokojnine, ker so prostovoljno podaljšali aktivno dobo. Predlaga se, da bi zakon za pokojninsko in invalidsko zavarovanje namesto 40 odstotkov dela pokojnine k plači pričel izplačevati 100 odstotkov pokojnine v naslednjem mesecu po uveljavitvi interventnega zakona. To bi zahtevalo rebalans finančnega načrta zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2026, po vsej verjetnosti pa tudi državnega proračuna, ki mora pokriti manko v pokojninski blagajni. Negativni učinek spremembe bi se torej odrazil tako v pokojninski blagajni kot tudi v proračunu. Ocenjujemo, da bi bile finančne posledice primerljive s tem, da bi se nenadoma upokojilo dodatnih 24.500 ljudi, kar bi zelo verjetno ustvarilo krizne razmere v pokojninski blagajni.

Kaj pa delna upokojitev? Predlaga se tudi, da se iz 40. člena ZPIZ-2 črta možnost delne starostne upokojitve (denimo po štiri delovne ure na dan), in sicer zaradi uveljavitve dvojnega statusa, saj bodo delavci lahko hkrati delali in prejemali 100-odstotno pokojnino. Veljavni 40. člen ZPIZ-2 določa delno pokojnino, ki pa jo v praksi danes uveljavljajo zgolj obrtniki, saj delavci praviloma ne dobijo soglasja delodajalca za delno upokojitev. Ta statistika kaže, da gre za pravico zgolj ene kategorije zavarovancev.

Predlagano je, da se iz 40. člena ZPIZ-2 črta možnost, da smejo delno pokojnino uveljavljati tudi prejemniki starostne pokojnine, ker bi po predlogu prejemali 100-odstotno starostno pokojnino ne glede na to, ali bodo še delovno aktivni ali ne. Dovoljeno pa bi bilo, da bi se še vedno lahko delno upokojili tisti, ki bi imeli pogoje zgolj za predčasno upokojitev. Ocenjujemo, da takšen predlog pomeni neutemeljeno razlikovanje med kategorijami zavarovancev, saj podatki kažejo, da se delno upokojujejo izključno samozaposleni. Ti sedaj ne dobivajo dela pokojnine, po predlogu pa ne bi delali, a bi vseeno prejemali dva 100-odstotna dohodka iz javnih sredstev in prispevkov.

Aktiviranje upokojenih: Predlog spreminja 116. člen ZPIZ-2, ki ureja reaktiviranje upokojenca oziroma upokojenke, kar pomeni ponovni vstop upokojenca oziroma upokojenke v zavarovanje. Predlog uvaja dvojni status za tiste, ki že izpolnjujejo oba upokojitvena pogoja za starostno pokojnino. Onemogoča reaktiviranje starostnih upokojencev, ker bi ti v vsakem primeru dobivali po 100 odstotkov svoje pokojnine in se jim ne bi bilo treba reaktivirati. Predlagatelj pa se ne izreče, ali jim bo v primeru nadaljevanja plačanega dela ZPIZ-2 priznal možnost, da se jim novo pridobljena pokojninska doba na novo upošteva pri odmeri pokojnine.

Mi smo tisti, ki odločamo

Mi smo tisti, ki se odločamo o tem, kdaj se želimo upokojiti, v to nas nihče ne sme prisiliti in nam vsiljevati za nas slabših pogojev. Ti nas bodo nedvomno doleteli tudi, če bomo dopustili siromašenje pokojninske blagajne. Če pa bo oškodovan proračun, pa pravzaprav prepustimo prerazporeditev bogastva politiki, ki ji je bližje bratenje s kapitalom kot posluh za delavske zahteve.

Zakaj nam torej »prodajajo« dvojni status upokojencev kot nekaj dobrega, je jasno samo v kontekstu sodelovanja politike in kapitala. Vsi mi, ki nismo del tega kroga, bomo nedvomno na slabšem. Ker smo jih spregledali, je več kot jasno, da je interventni zakon tudi zato zrel za zavrnitev na referendumu. Buč si pač ne pustimo prodajati.

Mojca Matoz,
Mick Haupt/Unsplash

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v tematski številki z naslovom Interventni zakon za razkroj Slovenije – miti in resnice (september 2026) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 84 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod tematske številke Interventni zakon za razkroj Slovenije – miti in resnice pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko: