Sindikalne centrale smo jasne: analiza fiskalnega sveta potrjuje naša opozorila o luknji v javnih financah, ki bi jo navrtal interventni zakon

21. 9. 2026

Nedavna ocena fiskalnega sveta, da bi višja gospodarska rast kot posledica ukrepov interventnega zakona za razkroj Slovenije le do polovice pokrila izpad sredstev v javnih blagajnah, ki bi ga sicer povzročil omenjeni zakon, pritrjuje sindikalnim ocenam in podatkom o njegovih negativnih posledicah.

»Fiskalni svet je tako rekoč zabil zadnji žebelj v krsto, kar se tiče ponavljanja, da je to zakon za razvoj,« je danes na skupni novinarski konferenci sindikalnih central, tudi ZSSS, opozoril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Počasi se tako potrjujejo sindikalne navedbe, da gre v veliki meri za zakon za tiste z visokimi plačami.

Fiskalni svet je namreč v svoji analizi javnofinančnih učinkov zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki jo je objavil minuli teden, med drugim ocenil, da bi bil neposreden izpad v javnih financah 1,2 milijarde evrov, da pa bi ga ublažila višja gospodarska rast, in sicer bi ta kratkoročno lahko pokrila okoli četrtino, v desetletju pa okoli polovico izpada.

Politika bi lahko vpliv na javne finance zmanjšala z znižanjem izdatkov, a bi bil v tem primeru tudi pozitiven vpliv na gospodarsko rast manjši, saj se zmanjšanje izdatkov praviloma odrazi v krnitvi gospodarskega potenciala in krčenju agregatnega povpraševanja. »Torej v bistvu na račun zadušitve gospodarske rasti, kar potrjuje našo tezo, da je ta zakon zakon za razkroj, in ne za razvoj Slovenije,« pa poudarja predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Sindikate vpliv na javne finance skrbi zaradi posledic, ki bi jih krčenje javnofinančnih izdatkov, s katerimi bi bilo treba ublažiti ta izpad, imelo za ljudi. »Glede na to, da ta vlada ves čas ponavlja, da ne bo nobenih novih davkov, bi to lahko pomenilo samo povišanje obstoječih davčnih stopenj, na primer davka na dodano vrednost, o čemer se je v nekaterih krogih že ugibalo in kar bi zmanjšalo kupno moč prebivalstva, ali pa rezanje obsega ali kakovosti javnih storitev oziroma obojega, torej tudi poseg v transferje iz proračuna gospodinjstvom, posameznikom, kmetom, podjetjem,« je tako na današnjem srečanju z mediji izpostavil Počivavšek.

Kdo bo plačal zapitek?

Še vedno ni odgovora na vprašanje, kdo bo plačal račun za ta zakon, pa je dejal predsednik ZSSS Andrej Zorko. Ocenil je, da ga bodo plačali upokojenci, mladi, zdravstvena blagajna, uporabniki storitev dolgotrajne oskrbe. Storitev bo manj, uporabniki pa jih bomo plačevali sami.

Zorko je sicer med drugim poudaril, da smo sindikati na javnofinančne posledice interventnega zakona opozarjali že ob njegovem sprejemu, izračun fiskalnega sveta pa potrjuje, da smo imeli prav. Obenem velja izpostaviti, da gre za neodvisno institucijo, ki je analizo pripravila celo po nalogu strateškega sveta za gospodarstvo. Sindikalist pa je opozoril tudi na drugo ugotovitev fiskalnega sveta. Zakon namreč po njihovih predvidevanjih kljub gospodarski rasti, ki naj bi jo prinesel, ne bo odpravil primanjkljaja. V desetih letih bi se tako javnofinančni izpad ob idealnih razmerah zmanjšal kvečjemu za polovico, vendar je utopično pričakovati, da bo Slovenija imela deset let idealne, visoke gospodarske rasti.

Zakon po Zorkovem mnenju tudi ne dviguje konkurenčnosti gospodarstva. Zraven pa se velja vprašati tudi, ali bodo mlade družine zaradi zakona kakovostnejše življenje in boljšo socialno varnost iskale zunaj Slovenije. In kaj bi zakon pomenil za dostopnost javnega zdravstva in javnega šolstva. Sindikalist je tako predlagatelje znova pozval, naj jasno povedo, kdo bo zakon plačal in kako bodo zakrpali luknjo. Kot je povedal, so v preteklih dveh finančnih krizah vlade običajno posegle po socialni varnosti ljudi, po zdravstvu in pokojninah. Realna grožnja je, da bo tudi tokrat tako.

Zorko je ob koncu pozval k podpisu za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma in k glasovanju proti zakonu. Podpis po njegovih besedah ne pomeni le nasprotovanja, ampak tudi željo ljudi, da soodločajo o svoji usodi. Ne more se zgoditi, je dejal, da o tem, kaj je dobro za ljudi, odloča 90 (oziroma pri interventnem zakonu še manj) poslank in poslancev, ljudi pa so iz tega izključeni.

Oddajte podpis!

Povezavo do pobude za referendum o interventnem zakonu na spletni strani e-uprave, kjer je mogoče oddati podpis za referendum, lahko najdete TUKAJ. Seznam upravnih enot, kjer podpis oddate osebno, pa je mogoče najti na TEJ POVEZAVI.

Kako pokriti izpad?

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf meni, da bi višji primanjkljaj v javnih financah vodil k nujnemu zmanjšanju odhodkov, ob tem pa opozarja na izjave predsednika vlade Janeza Janše, da je težava tudi v zaposlenih v javnem sektorju. Da se bo posegalo v te pravice, se boji tudi predsednik Slovenske zveze sindikatov – Alternativa Zdenko Lorber. Zato bi morala oblast po njegovih besedah povedati, kako bo izpad sredstev obeh blagajn pokrila. Lorber pričakuje tudi odziv strateškega sveta za gospodarstvo pri vladi RS, ki ga vodi Marko Lotrič, saj je ta napovedal, da bodo pri predlogih za krepitev konkurenčnosti gospodarstva upoštevali javnofinančne učinke predlaganega zakona.

Sindikalni predlog

Če bo interventni zakon na referendumu sicer zavrnjen, se bo sprostil prostor za razbremenitev vseh zaposlenih, smo prepričani v sindikatih, obenem pa omenjena zavrnitev ne bi preprečila uveljavitve našega predloga za zvišanje olajšav pri dohodnini in spremembo meja dohodninskih razredov. Z njo bi med drugim prejemniki minimalne plače prejeli 419 evrov neto več na leto, prejemniki povprečne plače 242 evrov, prejemniki višjih plač pa več, tisti z najvišjimi do 1800 evrov. Predlog bi po besedah Jakoba Počivavška sicer prinesel okoli 300 milijonov evrov izpada proračunskih prihodkov, ki bi se deloma pokril med drugim z višjim prilivom DDV zaradi večje potrošnje, prostor pa je tudi pri kakšnem izdatku za Nato in v prispevni stopnji delodajalcev pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.