Iz Delavske enotnosti, št. 42, leto 2017: Shod prekarcev je začetek dolgega boja

14. 12. 2017

Torkovega shoda prekarcev, ki ga je v podporo delavkam in delavcem v trafikah pripravil Sindikat prekarcev (SP), se je udeležilo okoli sto ljudi. Prekarnost se v svetu dela počasi preveša v pravilo, delavce pogublja, odpravlja pridobitve socialne države in spodmika njene temelje.

Zato je SP, ki se zadnje mesece bolj poglobljeno ukvarja z delavkami in delavci v trafikah, pripravil protestni shod v bližini ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Na njem so zahtevali spoštovanje prenovljenega zakona o inšpekciji dela in ukrepanje inšpektorata za delo za delavce v trafikah in druge prekarne delavce; začetek pogajanj o bolniških nadomestilih za prekarce, da bo floskula »vsako delo šteje« veljalo tudi v drugi smeri, ne le za plačevanje prispevkov; začetek pogovorov o uzakonitvi minimalne urne postavke za vse delavce v atipičnih zaposlitvah.

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je prepričana, da je prekarno delo »sramota za državo, za vse tiste odločevalce, ki lahko na tem področju kaj storijo«. »Dostojno delo, varnost zaposlitve in pravično plačilo so skupne zahteve vseh nas,« je poudarila in zaželela, da bi se sporočilo prekarcev slišalo in bi se že jutri spremenila napačna ureditev. Zbrane prekarce je pohvalila za pogumen javni nastop.

Po shodu, na katerem se je dalo videti transparente z napisi »Za pošteno delo pošteno plačilo«, »Slovenija evropski prvak Začasne zaposlitve med mladimi«, »Prekarke in prekarci vseh poklicev, združimo se!« in »Delavske pravice so šle v 3Dva krasne«, je skupino sindikalistov sprejelo tudi vodstvo MDDSZ.

Za pogum se jim je zahvalil tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj in sindikate posul s pepelom, ker morda niso dovolj zaščitili najbolj izpostavljenih delavk in delavcev. »Sindikati moramo doseči to, da prekarnost ne bo imela več legitimnosti v našem sistemu,« je poudaril. Niso dovolj le ulični protesti za plače, dopust in bolniško. Doseči je treba razmere izpred petdesetih let v Evropi, ko so imeli vsi ljudje varne zaposlitve, je dodal.

Goran Lukić, predsednik Delavske svetovalnice, je opozoril, da bi se morali v normalnem svetu skrivati izkoriščevalci, ne pa da so ustrahovani izkoriščani ljudje. Sicer pa so vsi, ki delajo, ne glede na poimenovanje in statusno obliko, po njegovem delavci in zaposleni. In vsi skupaj se moramo spet boriti za sicer nekdaj že priborjene pravice, je poudaril.

Veno Taufer, predstavnik Društva pisateljev Slovenije, je pozdravil zgodovinski dogodek in spomnil na »sence«, sužnje oz. ljudi brez pravic, ki so obstajali že v starogrškem svetu. Po njegovem so prekarci sodobne sence »popolnoma brez vsakih pravic«. »Solidarni morajo biti sindikati, da bodo pomagali tem sencam, tem ljudem brez vsakih pravic, in sicer, da jim pomagajo v boju, da se dobro organizirajo in zgrabijo za roko mater domovino, da jim ne bi ušla s kakšno svojih vlačugarskih vlad«, je poudaril pisatelj, prepričan, da bo boj za številne pravice zelo dolg. »Takih zborovanj se vlade bojijo,« je poudaril in spomnil na zborovanja pred nekaj leti.

David Švarc, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije in sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, katerega del je tudi SP, je ostro obsodil ravnanje podjetij 3Dva in Delo prodaja z delavci v trafikah, saj jim »zaradi lakomnosti in požrešnosti« odrekata številne pravice (do dopusta, plačane bolniške, regresa za letni dopust, odmora za malico, dnevnega in tedenskega počitka, nadomestila za prevoz, dostojnega plačila). »Oderuške lastnike trafik« pa z nedejavnostjo podpirata MDDSZ in inšpektorat za delo, ki ju vodita Anja Kopač Mrak in Nataša Trček. Prepričan je, da bi morali imeti trafikanti sklenjena delovna razmerja z vsemi pravicami, a ti instituciji raje iščeta izgovore, da jim jih ni treba zaposliti, ker niso izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja. Vprašal ju je, ali v trafikah delajo samostojni podjetniki, da imajo vpliv na višino svojega zaslužka, da imajo zaslužke, ki jim omogočajo bolniško odsotnost, da si lahko privoščijo dopust in počitek. Pri določanju o zaposlitvah »gre za vprašanje, ali vas želijo zaposliti, ali so se pripravljeni odpovedati bogatenju na račun izkoriščanja«, saj gre tu »za njihove privilegije, njihove bonitete in njihov luksuz«. Pozval je k sklenitvi poštenih pogodb o zaposlitvi, v nasprotnem primeru pa izpostavljenima državnima funkcionarkama predlagal, naj stopita v razmerja, kakršnega so deležni trafikanti, in okusita njihove »bonitete«.

Nataša, nekdanja zaposlena v podjetju 3Dva, se je vprašala, kje imajo njeni nekdanji nadrejeni »dušo in obraz«, da ne upajo stopiti pred kamere.
Predsednica Sindikata Mladi plus Teja Jarc je podprla prizadevanja za dostojno delo in še enkrat zanikala, da si mladi želijo svobode prekarnosti. »Mladi si ne želijo te umetne svobode, ki jih v resnici zasužnji,« je poudarila, ampak nimajo izbire. Tako v Slovenji kar tri četrt mladih dela po pogodbah za določen čas ali v drugih oblikah prekarnega dela, po čemer smo najslabši v EU. A na te razmere mladi ne pristajajo in vztrajajo v solidarnosti z vsemi prekarnimi delavci, je poudarila.

Nato je protestnik Marko prebral sporočilo trafikantov svojim »delodajalcem«; izpostavil je problem preobremenjenosti, slabe preskrbe in organizacije dela, nizkega plačila, slabih delovnih pogojev … »Dovolj nam je vaših groženj in praznih obljub, od katerih ne moremo preživeti. Smrt fašizmu, svoboda narodu,« je zaključil.

Predsednik SP Marko Funkl je poudaril, da so shod pripravili zaradi neustrezne sistemske zakonodaje in njenega neizvajanja. Izpostavil je zahteve do države, »da bo zakonodaja ščitila delavce in ne kapitaliste«, in spomnil, da gre za začetek skupnega boja proti fleksibilizaciji, za ohranitev socialne države in proti prikritemu ukinjanju sindikatov.

M. B.

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!