Sindikati zahtevajo umik spornega navodila o izplačevanju delovne uspešnosti

24. 7. 2026

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (PSRSJS) in Pogajalska skupina Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) ministrstvo za javno upravo (MJU) pozivata k umiku navodila glede izplačevanja delovne uspešnosti (DU), ki po njihovem mnenju nima pravne podlage in javne uslužbence prikrajšuje za del plače iz tega naslova. 

Konec maja, tik pred zaprisego nove vlade, je MJU pod vodstvom nekdanjega ministra Franca Propsa vsem proračunskim uporabnikom posredovalo dopis z naslovom »Viri sredstev za izplačilo dela plače za delovno uspešnost javnih uslužbencev od 1. 1. 2026 dalje«. V njem je priporočilo, da se pri izračunu prihrankov za delovno uspešnost – torej denarja, ki nastane, ko so delavci odsotni ali so delovna mesta nezasedena – odštejejo vsi stroški, ki nastanejo pri pokrivanju tega dela: nadure, zaposlitev za čas nadomeščanja, študentsko delo, podjemne pogodbe itn.

Pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki ju vodita Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj, sta ministrstvo sprva interno pozvali k umiku navodila 3. junija; ker ministrstvo ni ukrepalo, sta 22. junija naslovili javni poziv – tokrat že na novo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki ga vodi minister Franci Matoz.

Navodila so brez pravne podlage

Sindikati ministrstvu očitajo, da za »priporočeni odbitek« v zakonu ni pravne podlage. Četrti odstavek 31. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) opredeljuje prihranke iz naslova odsotnosti delavca oz. delavke kot razliko med plačo in nadomestilom: torej zgolj strošek plač, ne pa vseh drugih stroškov, ki nastanejo pri nadomeščanju. Sindikati menijo, da je ministrstvo le nekaj dni pred izvolitvijo nove vlade napeljevalo proračunske uporabnike »k nezakonitemu ravnanju in nenamenski porabi sredstev za plače, javne uslužbence, ki opravljajo delo začasno odsotnih delavcev ali delo na delovnih mestih, ki so nezasedena, pa prikrajšuje za del plače za delovno uspešnost«. Tega ne jemljejo kot naključje in ne izključujejo možnosti, da je bilo sporno navodilo sprejeto »z namenom ustvarjanja težav in nezadovoljstva med zaposlenimi v nekaterih delih javnega sektorja«.

Obljuba, ki je oblastniki niso upoštevali

Posebej bode v oči, da je ministrstvo navodilo izdalo kljub izrecnemu zagotovilu, ki ga je predhodno dalo na bipartitni delovni skupini za spremljanje implementacije novega plačnega sistema. Tam je namreč obljubilo, da »v zvezi s predmetno vsebino ne bo sprejelo enostranskega stališča«, ker se zaveda različnosti pogledov in strokovnih zadržkov. Kljub temu je navodilo objavilo brez posvetovanja, zato sindikati tokrat javno pozivajo novega ministra, naj navodilo nemudoma umakne in prekliče, proračunske uporabnike pa, naj ga do takrat ne upoštevajo in ravnajo neposredno po zakonu.

Delovna uspešnost v javnem sektorju od 1. 1. 2026: ključne spremembe

Z letošnjim letom so začele veljati določbe Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), vezane na nagrajevanje oz. izplačevanje delovne uspešnosti. Nekdanja redna delovna uspešnost (RDU) in uspešnost iz povečanega obsega dela (POD) sta združeni v enotni »del plače za delovno uspešnost«. Ohranjena je tržna delovna uspešnost za zavode, ki prodajajo blago in storitve na trgu. Viri sredstev so določeni v 31. členu: najmanj 2 odstotka mase osnovnih bruto plač (do konca leta 2027, nato 3 odstotki), prihranki, nastali zaradi odsotnosti zaposlenih ali nezasedenih delovnih mest, ter sredstva projektov. Pri čemer mora proračunski uporabnik izplačati 100 odstotkov sredstev iz 2/3-odstotne mase in vsaj 50 odstotkov prihrankov. Določeni so tudi kriteriji za ocenjevanje; kot poseben kriterij se upošteva nadomeščanje odsotnih delavcev, ki ima pri razdelitvi prednost. Podrobnejše kriterije določajo kolektivne pogodbe po posameznih dejavnostih ali uredba vlade. Višina nagrade je omejena na 30 odstotkov osnovne plače mesečno, za posebne projekte na 50 odstotkov; skupno izplačilo ne sme preseči 50 odstotkov osnovne plače. Dinamika izplačila je lahko mesečna, trimesečna ali polletna (32. člen). Predstojnik mora zaposlene pisno obvestiti o višini izplačanih uspešnosti: z imeni in zneski.

Direktorji in vodje imajo diskrecijsko pravico pri nagrajevanju

Čeprav je PSRSJS izpogajala podrobne kriterije za dodeljevanje delovne uspešnosti, ki so objavljeni v aneksu h kolektivni pogodbi, pa njihova dejanska uporaba v praksi ostaja prepuščena presoji posameznih vodij. Na to opozarja Mitja Šuštar, predsednik Sindikata kulture in narave Slovenije Glosa, ki pravi, da mnogi vodje sektorjev in direktorji zavodov delovno uspešnost razumejo drugače, kot je zamišljena: »Razlagajo si pač, da je to njim namenjeno, da sami sebe nagrajujejo.«

Zakon sicer v 30. členu jasno določa kriterije – kakovost, natančnost, samostojnost, obseg dela in učinkovitost –, pri čemer ima prednost nadomeščanje odsotnih delavcev. Toda zakon hkrati ne določa, kateremu posameznemu zaposlenemu mora direktor delovno uspešnost dodeliti. »Nikjer ne piše, komu mora direktor dati, ta pa lahko izbira po svoje, tudi če mu je kdo – po domače povedano – bolj pri srcu kot drugi,« pojasnjuje Šuštar. Vodje zavodov imajo tako nekakšno »diskrecijsko pravico« pri določanju delovne uspešnosti, kar je realen problem. Paradoks ureditve je, ugotavlja Šuštar, da je novi sistem v enem pogledu manj pregleden kot prejšnji, v drugem pa bolj.

Nekdanji sistem je temeljil na ocenah zaposlenih, ki so bile javno dostopne, brez konkretnih zneskov nagrad. Po novem so ocene odpadle, namesto tega pa morajo predstojniki objaviti dejanske zneske izplačanih uspešnosti po posameznih zaposlenih, in to z imeni. To sicer omogoča naknadni nadzor, a odpira trenja znotraj kolektivov. Šuštar omeni tudi skrajne primere, ko denarja za DU preprosto ni dovolj: nekateri zavodi iz mase delovne uspešnosti plačujejo tudi študentsko delo pri nadomeščanju, kar je formalno prepovedano, »a hkrati nujno«, čeprav 31. člen zakona to jasno prepoveduje.

Najhujše posledice v zdravstvu

Praktičen učinek spornega navodila je najbolj izrazit v panogah, ki se soočajo s kadrovskim deficitom, zlasti v zdravstvu. Sindikati ugotavljajo, da je posledica »radikalno znižanje mase sredstev za delovno uspešnost, ki ne omogoča nagrajevanja zaposlenih, ki nadomeščajo začasno odsotne delavce in delo na delovnih mestih, ki so nezasedena«. To je v neposrednem nasprotju z namenom reforme plačnega sistema, ki naj bi ohranila sistem nagrajevanja za povečan obseg dela.

Po ocenah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sindikalnih organizacij primanjkuje med 4000 in 6000 medicinskih sester in bratov, ki so najpomembnejša deficitarna skupina v zdravstvu. Tisti, ki ostajajo, pogosto poleg lastnega dela pokrivajo bolniško odsotne kolege in prav delovna uspešnost iz naslova tega nadomeščanja je bila eden redkih denarnih vzvodov, s katerimi je sistem te zaposlene sploh še motiviral. Aleksander Jus, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS), ocenjuje, da skrčenje tega fonda pomeni »nižjo motiviranost za nadpovprečno delo, ki ga morajo zaposleni v zdravstveni negi glede na pomanjkanje kadra opravljati, in dokaz, da ne veljajo nobeni dogovori in dosedanje obljube«.

Še bolj zaskrbljujoče razmere vladajo v domovih za starejše občane (DSO), kjer je vsak četrti zavod prisiljen puščati postelje prazne kljub čakalnim listam. Negovalno osebje in socialni delavci tam redno prevzemajo naloge nezasedenih delovnih mest. Jus je jasen: »Delovna uspešnost v tem primeru ni noben motivacijski instrument, saj njeno neizplačevanje povzroča še dodaten odhod kadra iz domov za starejše.« Najhuje je, meni Jus, da se pričakovanja, ki so jih delavci in delavke vezali na novi sistem izplačevanja, niso uresničila – tako pred spornim navodilom MJU kot po njem. »Izplačevanje DU je bilo različno glede na posamezni zavod. Z novim sistemom se pričakovanja zaposlenih niso izpolnila, bilo je oziroma je ogromno razočaranja glede višine izplačila,« je kritičen predsednik SZSSS.

Obenem opozarja, da so sistemsko najbolj ogrožene prav tiste poklicne skupine, ki so bile doslej nagrajene iz naslova povečanega obsega dela ali tržne uspešnosti storitev. To so ravno tisti profili, ki so v zdravstveni in socialni dejavnosti najpomembnejši za pokrivanje kadrovskih lukenj. Fluktuacija med njimi narašča, in po Jusovi oceni prihajajoče zmanjšanje fonda DU tega trenda ne bo ustavilo: »Glede na trenutno situacijo in dejanske finančne zneske pri izplačilu to ne bo zadržalo zaposlenih pri odhodu iz sistema javnega zdravstva.«

Julija tretji dvig plač v okviru plačne reforme

Večina zaposlenih v javnem sektorju je prejšnji teden, s plačami za junij, prejela tretji dvig plače v okviru plačne reforme. Izjema so tisti, ki so končne plače dosegli že s prvima dvema dvigoma v lanskem letu, takšnih je okoli 13 odstotkov zaposlenih. Za preostale zakon določa, da so preostanek povišanja v tokratnem dvigu prejeli v celoti, če ta ni presegal 70 evrov. Tistim, ki imajo predviden višji dvig plače, pa so se osnovne plače tokrat zvišale za 12 odstotkov celotnega povišanja, a ne za manj kot za 70 evrov. Do leta 2028 sledijo še tri tranše zvišanja plač, in sicer decembra 2026 in julija 2027 (po 15 odstotkov predvidenega dviga) ter januarja 2028 preostanek tistim, ki bodo deležni največjega zvišanja.

Kdo dobi večji kos pogače: podatki razkrivajo neenakost

Uradni podatki o izplačilih v javnem sektorju za januar–april 2026 razkrivajo globoke razlike v tem, koliko dodatkov in delovne uspešnosti prejmejo delavke in delavci glede na panogo in poklicno skupino. Analiza temelji na podatkih iz Portala plač javnega sektorja (PPJS), ki ga ureja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in zajema skupaj 199,6 milijona evrov izplačanih dodatkov, npr. položajni, delovna doba, posebne obremenitve itn. (tip C), ter 106,9 milijona evrov izplačane delovne uspešnosti (tip D) za celotni javni sektor v tem obdobju.

Povprečno je vsak zaposleni v javnem sektorju v prvih štirih mesecih letošnjega leta prejel 229 evrov mesečno v obliki dodatkov in 123 evrov v obliki delovne uspešnosti, skupaj torej 352 evrov na mesec. Toda te povprečne številke zakrivajo velike razlike med posameznimi dejavnostmi. Zaposleni na ministrstvih in v drugih organih državne uprave so v tem obdobju prejeli povprečno 609 evrov mesečno v obliki dodatkov k plači in delovne uspešnosti, prav toliko zaposleni na upravnih enotah. Na drugi strani so učitelji in zaposleni v vzgoji in izobraževanju prejeli povprečno 242 evrov mesečno, zaposleni v kulturi povprečno 292 evrov mesečno, zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu pa 351 evrov mesečno.

Tabela 1: Povprečna višina dodatkov k plači glede na število zaposlenih in skupno maso bruto plač v dejavnosti. Vir: PPJS, podatki o izplačilih po RPU sektorjih, jan.–apr. 2026; povprečna mesečna vrednost

Sektor	Povp. število zaposlenih	Tip C/mes	Tip D/mes	Skupaj/mes
Ministrstva in organi v sestavi	22.070	393 €	216 €	609 €
Upravne enote	9.553	401 €	209 €	609 €
Agencije	24.106	292 €	167 €	459 €
Zdravstvo	23.938	294 €	120 €	414 €
Vladne službe	1.293	200 €	202 €	401 €
Socialno varstvo	8.927	255 €	95 €	351 €
Pravosodje	5.314	232 €	114 €	346 €
Kultura	6.060	207 €	85 €	292 €
Vzgoja in izobraževanje	44.338	142 €	101 €	242 €

 

Razlika med sektorji je nastala zaradi različnih dodatkov, ki izhajajo iz narave dela (nočno delo, nevarnost, dežurstvo), a razmerje med dodatki in delovno uspešnostjo je zgovorno: na ministrstvih znaša DU dobrih 55 odstotkov vsote dodatkov k plači, v zdravstvu in kulturi pa le 41 odstotkov.

Zdravniki, direktorji in vodje zavodov prejemajo več

Uradni podatki zaenkrat še ne razkrivajo, koliko delovne uspešnosti je bilo izplačane po posameznih plačnih podskupinah. Na podlagi deleža, ki ga posamezna plačna podskupina zaseda v skupni masi plač javnega sektorja, pa je mogoče izračunati, kolikšen delež od skupnih izplačil v obliki DU bi plačna podskupina prejela, če bi bila ta porazdeljena sorazmerno z maso plač.

Tabela 2: Ocenjena višina mesečnega izplačila delovne uspešnosti po plačnih podskupinah, če bi vsak zaposleni prejel enak znesek, jan.–apr. 2026. Vir: PPJS, masa plač in povprečne plače po plačnih podskupinah, jan–apr 2026.

Plačna podskupina	Ocena števila zap. (apr.-jun. 2026)	Povp. plača	Delež v skupni masi plač JS¹	Ocena DU na mes.²	Ocena DU / zap. / mes
E1 – Zdravniki in zobozdravniki	7.900	5.751 €	3,91 %	4.177.000 €	132 €
D1 – Visokošolski učitelji	4.500	4.935 €	1,86 %	1.991.000 €	111 €
B1 – Direktorji in ravnatelji	2.409	4.552 €	0,94 %	1.008.000 €	105 €
C2 – Uradniki v državni upravi	13.662	3.309 €	3,89 %	4.156.000 €	76 €
D2 – Učitelji in strokovni delavci	32.602	3.172 €	8,90 %	9.507.000 €	73 €
F1 – Socialni delavci	1.923	3.099 €	0,51 %	548.000 €	71 €
E3 – Medicinske sestre in babice	18.573	3.012 €	4,81 %	5.143.000 €	69 €
G3 – Poklici v kulturi	539	2.788 €	0,13 %	138.000 €	64 €

¹ Delež, ki ga posamezna plačna podskupina zaseda v skupni masi plač celotnega javnega sektorja (~1,16 mrd EUR/mes), tj. kompozicijski delež zaposlenih, ne stopnja DU.
² Skupna izplačana DU jan.–apr. 2026 (106,9 mio EUR, vir: PPJS) × kompozicijski delež podskupine. Predpostavlja proporcionalno razporeditev DU glede na maso plač; dejanska izplačila po plačnih podskupinah v zbirnih datotekah niso razčlenjena.

Proporcionalna ocena kaže, da je zdravnikom (E1) v povprečju na voljo 132 evrov mesečno na osebo, kar je skoraj dvakrat višji znesek kot za medicinske sestre (69 evrov) in učitelje (73 EUR). Te razlike so posledica višjih osnov plač, na katere se navezuje sklad DU: skupni sklad posamezne organizacijske enote se oblikuje iz mase VSEH njenih zaposlenih, deli pa se le med tiste, ki DU prejmejo.

Ključen je torej mehanizem razdelitve znotraj posameznega zavoda ali organa: predstojnik odloča, komu in koliko DU dodeli, pri čemer zakon določa merila, ne pa natančnih deležev po poklicnih skupinah. Dostopni agregatni podatki žal (ali pa namenoma) ne omogočajo neposrednega vpogleda v to, ali določene podskupine (npr. poslovodstvo) dobivajo nesorazmerno velik delež skupnega sklada. Novela zakona z 32. členom sicer zavezuje predstojnike k objavi dejanskih zneskov po posameznih zaposlenih z imeni in priimki, kar bi takšno primerjavo teoretično omogočilo, a ta podatek v zbirkah javnih podatkov zaenkrat ni dostopen.

Posebno zgovoren podatek je uporaba dodatka za »povečan obseg dela za posebne obremenitve«, ki se v zdravstvu pogosto izplačuje namesto ali poleg redne DU. V prvih štirih mesecih letos je zdravstveni sektor na tej postavki izplačal 1,99 milijona evrov oz. 17,3 odstotka vseh izplačanih dodatkov, kar potrjuje trditve sindikatov, da zdravstvo sistematično išče nadomestne poti za nagrajevanje zaposlenih, ker je redni sklad pod pritiskom varčevanja.

 

Podatki pa razkrijejo še en vzorec: nekateri sektorji v posameznem mesecu ne izplačajo DU – ministrstva marca, vzgoja in izobraževanje februarja, upravne enote februarja. To ni anomalija, temveč zakonita praksa: 32. člen plačne reforme v javnem sektorju dovoljuje trimesečno ali polletno izplačilo. Za zaposlene, ki delovne uspešnosti ne prejemajo stalno, je takšna neenakomerna dinamika lahko vir razočaranja.

Miha Poredoš

Delavska enotnost

Ta intervju je bil najprej objavljen v redni številki (23. julij 2026) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 84 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod te redne številke pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko: