Ključni predlogi novele zakona o delovnih razmerjih – Večja zaščita delavskih predstavnikov

3. 8. 2023

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v četrtek, 2. avgusta 2023, predstavilo ključne predloge novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju. Vlada ga bo predvidoma obravnavala septembra, državni zbor pa pozno jeseni. Državni sekretar na MDDSZ, Dan Juvan, ki je predstavil predloge, pričakuje, da bo zakon uveljavljen v začetku naslednjega leta.

MDDSZ je po desetmesečnih pogajanjih, ki so se zaključila s protestnim izstopom delodajalske strani iz Ekonomsko-socialnega sveta, predstavilo predloge sprememb ZDR-1, s sprejemom katerega se mudi zaradi implementacije dveh evropskih direktiv, ki države članice EU zavezujeta k vzpostavitvi bolj prožnega dela od doma in možnosti zaposlenih, da od delodajalca zahtevajo izboljšano pogodbo o zaposlitvi. V novelo zakona je ministrstvo vključilo tudi del koalicijskih zavez, popravke, ki jih je predlagal inšpektorat za delo RS in izboljšave, ki smo jih predlagali socialni partnerji.

»Ne gre za reformni zakon, ampak za zakon, ki zasleduje tri cilje: prvi je prenos dveh evropskih direktiv, ki izboljšujeta položaj delavk in delavcev v Sloveniji, drugi je uresničevanje nekaterih koalicijskih zavez iz kolektivne pogodbe in tretji so nekateri drugi ukrepi za izboljšanje položaja delavskega razreda,« je napovedane spremembe opisal Juvan in opozoril, da so iz osnutka novele po pritiskih delodajalskih organizacij pred tem že izključili predlog obvezne trinajste plače (božičnice) in dodatek za sobotno delo, vključili pa možnost, da delodajalec delavca o delovnih obveznostih in drugih obvestilih iz naslova delovnega razmerja obvešča na osebni in ne več zgolj na službeni elektronski naslov.

Zakonska podlaga za 30-urni delovnik

V skladu s koalicijsko zavezo na ministrstvu predlagajo 30-urni polni delovnik oziroma znižanje spodnje meje števila ur delovnega časa (s sedanjih 36 na 30 ur), ki se še štejejo za polni delovni čas. To pomeni, da bi se podjetja lahko prostovoljna odločala za krajšanje delovnega časa, delavec pa bi bil vseeno upravičen do polnih prispevkov in polnih deljenih pravic, kot so regres za letni dopust, plačilo za delo, dopust ipd. Raziskave iz tujine, ki jih je v pripravi ti določbe upoštevalo ministrstvo namreč kažejo, da so delavci in delavke v zmanjšanem tedenskem obsegu ur bolj zadovoljni, podjetja pa bolj produktivna. Ukrep bi po mnenju Juvana spodbudil tudi pozitivno konkurenco na trgu dela.

Odklop in počitek zakonski pravici

Novela ZDR-1 bi vpeljala tudi pravico do 48-urnega obveznega tedenskega počitka, torej dveh zaporednih dneh počitka vsaj enkrat na mesec. Ministrstvo bi s tem delodajalce v panogah, kjer je delo med vikendi običajno, obvezalo, da delavcem omogočijo izrabo počitka v enem kosu. Zakonodaja bi sicer še naprej dopuščala možnost, da se na ravni kolektivnih pogodb dejavnosti določi največ šestmesečno referenčno obdobje, v katerem morajo delodajalci to pravico zagotavljati v povprečju.

V praksi bi to pomenilo, da bi delodajalec lahko delavcu v prvih dveh mesecih zagotovil dva zaporedna dneva počitka vsak teden šest tednov zaporedoma, v naslednjih štirih mesecih pa ne, saj bi že bila izkoriščena. »Kar nekateri poznamo kot pravico do vikenda, ni zagotovljeno vsem,« je opozoril Juvan. Ob tem bi uvedli tudi pravico do odklopa, ki bi delavcu dala možnost, da ga delodajalec v obdobjih, ko ne dela (npr. med tedenskim ali popoldanskim počitkom) ne bi smel motiti s klici na osebni ali službeni telefon, ali pozivi na elektronsko pošto.

Zaposlovanje namesto prekarnega dela

Za omejevanje prekarnosti bi MDDSZ podaljšalo zastaralni rok za terjatve delavcev v prikritih delovnih razmerjih na pet let nazaj. Po novem bi tako lahko delavec, ki opravlja delo preko pogodb civilnega prava, kjer gre de facto za prikrito delovno razmerje, saj zanj obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, za pet let nazaj zahteval terjatve iz delovnega razmerja. S tem bi ministrstvo pravice prekarnih delavcev izenačilo s pravicami oseb v rednem delovnem razmerju. »S tem ukrepom želimo delodajalce aktivno odvračati od prekarnega zaposlovanja, še posebej kadar obstajajo elementi delovnega razmerja,« je poudaril Juvan.

Zvišali bi tudi nadomestila plače agencijskih delavcev ob predčasnem prenehanju dela pri delodajalcu s 70 odstotkov minimalne plače na 80 odstotkov povprečne plače, kot velja pri čakanju na delo. V času, ko agencija za zaposlovanje ne zagotavlja dela pri naročniku (podjetju, kjer delavec dejansko dela) so delavci po trenutni ureditvi upravičeni do nadomestila v višini najmanj 70 % minimalne plače, nova določba pa bi jih izenačila z ostalimi delavci, ki v času čakanja na delo prejmejo 80 % povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Dodatno bi omejili tudi število agencijskih delavcev pri uporabniku, in sicer s trenutnih 25 na 15 odstotkov, razen pri manjših delodajalcih (kadar bi 15 odstotkov predstavljalo manj kot dva delavca), ohranili pa bi določilo, da se v omenjene kvote ne štejejo delavci, ki so pri agencijah zaposleni za nedoločen čas.

Večja zaščita žrtev nasilja v družini

Ministrstvo predvideva tudi posebno pravno varstvo žrtev nasilja v družini, za katere predlaga varstvo pred odpovedjo in do 10 dni plačanega dopusta v obdobju urejanja zadev, na podlagi strokovne ocene ogroženosti osebe. Določba bi omogočila dopust žrtvam nasilja, ki morajo na centrih za socialno delo (CSD) ali sodiščih urejati zadeve, organizirati stike pod nadzorom ter se seliti ali začasno bivati v varnih hišah. »V Sloveniji smo v letu 2022 zabeležili 13 femicidov, ki so tudi posledica vračanja žrtve v nasilna razmerja v kontekstu ekonomske podrejenosti povzročiteljem nasilja. Tak institut že poznajo v tujini, V Franciji, Španiji, Italiji in na Irskem je dodatno posebno varstvo žrtev nasilja v družini določeno tudi v številnih podjetniških kolektivnih pogodbah ter kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in s tem institutom želimo tudi pri nas ustvariti pogoje za zaščito žrtev,« je opozoril Juvan.

Enakopravnejša obravnava delavcev v rejniških družinah

Novela zakona bi dokončno izenačila tudi obseg pravic staršev z rejniki, saj imajo ti v družinah do otrok enake ali podobne obveznosti in dolžnosti. Gre predvsem za izenačitev kriterijev za določitev presežnih delavcev, prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi še 1 mesec po izrabi starševskega dopusta, pravico izrabe tedna dni dopusta v času šolskih počitnic, spremstvo otroka v šolo na prvi šolski dan v prvi razred, dolžnost delodajalca zagotavljati izrabo starševskega dopusta in nadomestila plače v času izrabe starševskega dopusta ter napotitev na delo v tujino.

Fleksibilnejše delo od doma

Ob vse večjem porastu dela na daljavo, ministrstvo predlaga možnost sklenitve aneksa za delo na domu do trajanja enega leta ter obvezno obveščanje Inšpektorata RS za delo o nameravanem organiziranju dela od doma preko portala SPOT, s čimer bi zmanjševali kršitve delavskih pravic na tem področju.

Implementacija dveh evropskih direktiv – predvidljive in pregledne delovne razmere

Slovenija že eno leto zamuja z implementacijo direktive EU glede predvidljivih in preglednih delovnih razmer, zato ministrstvo predlaga uzakonitev pravice delavca, da predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbo zaradi izboljšanja svojega položaja in pravic. V praksi bi tako delavec po poteku šestih mesecev zaposlitve lahko predlagal delodajalcu, da ga namesto za krajši delovni čas, zaposli za polni delovni čas, ali pa mu pogodbo o zaposlitvi za določen čas, spremeni v tako za nedoločen čas. Delodajalec bi moral svojo pozitivno oz. negativno odločitev pisno utemeljiti najkasneje v 30 dneh od prejema delavčevega poziva. V tem roku bi lahko sklenila novo pogodbe o zaposlitvi oziroma spremenila že obstoječo pogodbo.

Druga direktiva zadeva oskrbovalce družinskih članov, ki jim zaenkrat še ni omogočena odsotnost zaradi nege otrok, partnerja, staršev. Ključna rešitev bi bila dodatnih pet dni neplačanega dopusta. Neplačan dopust so zahtevali delodajalci, kljub protestu s sindikalne strani. Sindikati smo sicer uspeli doseči, da delavec za odobritev takšne vrste dopusta ne bo potreboval potrdila zdravnika, temveč bo dovolj zgolj njegova izražena namera.

Ministrstvo je na tem mestu omenjalo tudi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Določba bi staršem otrok do dopolnjenega osmega leta starosti, ne glede na ureditev v predpisih o starševskem varstvu, zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zagotavljala možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas. Zakonodaja bi uvedla tudi druge fleksibilne oblike dela za starše in oskrbovalce, ki pa jih tokrat niso natančno predstavili.

Večja zaščita delavskih predstavnikov

Sindikalno najpomembnejše teme osnutka novega ZDR-1 pa je vsekakor večja zaščita delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev. Od ureditve posebnega varstva delavskih predstavnikov, ki je bilo leta 2012 sprejeto tudi s soglasjem delodajalskih organizacij, se je izkazalo, da zakon nezadostno uveljavlja določilo Konvencije št. 135 Mednarodne organizacije dela (ILO) in predstavnikov delavcev ne ščiti pred povračilnimi ukrepi delodajalcev.

Delodajalci lahko namreč neutemeljeno in nezakonito odpustijo vidne predstavnike zaposlenih, ki zahtevajo boljše delovne pogoje ali opozarjajo na nepravilnosti v podjetju ter to počnejo z namenom zadušitve socialnega dialoga in delavskega organiziranja. Četudi delodajalci sodne spore praviloma izgubijo, plačajo odškodnino ali izsilijo poravnavo, v praksi njihovo početje bistveno vpliva na socialni dialog na ravni podjetij ter na pripravljenost delavcev, da bi aktivno sodelovali v sindikatih ali svetih delavcev ter prevzeli funkcijo sindikalnega zaupnika.

Ministrstvo zato predlaga določbo, ki bi zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve o sporu na prvi stopnji sodišča. Delavski predstavnik bi v času, ko mu delodajalec prepove opravljati delo prejemal višje nadomestilo plače in sicer 80 odstotkov osnove, za povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela, pa bi lahko sindikat in delodajalec vzpostavila posebni solidarnostni sklad na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti. Ministrstvo predlaga še spremembo postopka pri izdaji pisnega opomina pred odpovedjo iz krivdnih razlogov na način, da bi bilo probacijsko obdobje iz enega leta skrajšano na 6 mesecev, delavec pa bi se pred izdajo pisnega opomina lahko o očitanih mu kršitvah pisno izjasnil.

Zbral Miha Poredoš

Naslovna fotografija: M.P.