Proračun za orožje in tanke ter Zujf na kvadrat – Sindikalne centrale opozarjajo pred varčevalnimi rezi, ki jih napovedujejo proračunski dokumenti
16. 11. 2026
Sindikalne centrale, vključno z ZSSS, smo danes izrazile dvom, da bodo ob predvidenih okoli 330 milijonih evrov manj za socialne izdatke v proračunu za leto 2027 izplačane vse pravice, kot nas pomirjajo predstavniki vlade, na čelu z ministrom za finance. Omenjenega zneska se namreč ne da privarčevati z boljšim nadzorom, obenem pa sprejeti proračunski dokumenti nakazujejo na, kot smo v zadnjem času že večkrat opozorili, varčevalne reze, ki bi še posebej utegnili slediti potencialni uveljavitvi interventnega zakona.
Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da bodo vse zakonske pravice izplačane, ampak to še ne odgovori na vprašanje, ali bodo te pravice tudi v prihodnje ostale enake, je danes na novinarski konferenci v Domu sindikatov v Ljubljani dejala predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Evelin Tožbar.
Sindikati tako zahtevamo odgovor na vprašanje, kako se bo zapolnila luknja, ki bi jo v javnih financah povzročil zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Tudi ob zakonu za uravnoteženje javnih financ leta 2012 se je govorilo o nujnih ukrepih, posledice pa so občutili zaposleni, upokojenci in družine, je opozorila.
Predsednik ZSSS Andrej Zorko je predlog proračuna za leto 2027 označil za »proračun za orožje in tanke«, ki obenem namenja manj sredstev za izobrazbo otrok in za kakovost življenja nasploh. Opozoril je, da bi lahko sledil »Zujf na kvadrat«. Obenem je pritrdil, da je proračun rekorden, a predvsem z vidika izdatkov za obrambo, ki dobi približno 360 milijonov evrov več, medtem ko za izobraževanje in šport zmanjka več kot 300 milijonov. Za socialne transferje pa je torej predvidenih več kot 330 milijonov evrov manj, med drugim okoli 51 milijonov manj za otroške dodatke in več kot 70 milijonov manj za različne otroške subvencije in dodatke.
Zagotovila ministra za finance, da proračun nikomur nič ne jemlje in da novega Zujfa ne bo, je predsednik ZSSS jasno zavrnil. Pri tem se je oprl na podatke fiskalnega sveta, po oceni katerega bi bilo upravičencev do socialnih transferjev, otroških dodatkov, štipendij, pomoči na domu in osebne asistence po načrtovanih vladnih rezih od ene petine do ene tretjine manj. Ministrova razlaga, da bodo prihranke dosegli z večjim nadzorom nad zlorabami, po Zorkovem mnenju ne zdrži. Spomnil je tudi, da je Zujf leta 2012 povzročil odpuščanje, zamrznitev plač v javnem sektorju in upad gospodarske rasti, ker je padla tudi kupna moč prebivalstva.
Obenem je nedvoumno okrcal delodajalske organizacije, ki podpirajo interventni zakon. Po njegovih besedah približno 13 tisoč ljudi s plačo nad 7500 evrov, ki bi imeli koristi od t. i. socialne kapice oziroma davčnega pokrova za bogate, ne bo nadomestilo izpada kupne moči vseh drugih. Gospodarstvo, ki je lani ustvarilo rekordne dobičke, naj raje dvigne plače in podpre sindikalni predlog davčnih olajšav za vse, je dal vedeti. »Gospodarstvo, ki svojim kupcem jemlje moč, samo sebi koplje grob,« pa je bil obenem jasen.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je zanikal, da so socialni partnerji dosegli dogovor o uskladitvi olajšav in dohodninskih razrezov – sindikati so predlagali uskladitev za 10,15 odstotka, na kar pa finančno ministrstvo ni pristalo, ker da ni denarja za to, in uskladitev bo 6,225-odstotna. »To je po našem prepričanju jasen znak, da do naslednjega koraka po uveljavitvi interventnega zakona, ki plače razbremenjuje samo najbogatejšim, torej razbremenitve tudi ostalih, ne bo prišlo,« je dejal.
Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je opozoril na morebitno manipuliranje z izračuni posledic interventnega zakona. Povedal je, da je direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Sloveniji Marijan Papež svetu zavoda najprej predstavil izračune, da bo v pokojninski blagajni zaradi interventnega zakona 640 milijonov evrov manj prihodkov. Nato pa je v državnem zboru ista institucija govorila o manku v višini 325 milijonov evrov. Pri tem je treba omeniti, da je Papežev sin Peter Papež trenutno državni sekretar na ministrstvu za finance, kjer na različne načine, odkrito in brezsramno, promovira interventni zakon za bogate.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf se je med drugim vprašal, zakaj se ob dobrem položaju gospodarstva načrtuje manj denarja za ljudi v stiski, hkrati pa skozi interventno zakonodajo pripravlja privilegije za najbolje plačane.
Govorijo eno, delajo pa nekaj povsem drugega, pa je o vladajoči politiki med drugim menil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Opozoril je, da v proračunu ni predvidenih sredstev za zvišanje plač v javnem sektorju, kot je bilo dogovorjeno, ter da vlada napoveduje reformo plačnega sistema po stebrih, in sicer z manj sredstvi za plače.
Predstavniki in predstavnica vseh sindikalnih central pa so, vsak na svoj način, dali ljudem tudi jasno vedeti, naj na referendumu 6. decembra glasujejo proti interventnemu zakonu za bogate.





