Sindikalno opozorilo: Pristojne ustanove RS morajo v času pospešene digitalizacije nemudoma zagotoviti konkretne ukrepe za zaščito jezika in varovanje prevajalskega poklica

13. 8. 2026

Avdiovizualni prevajalci, združeni v sindikatu Zasuk, s podporo sindikata Glosa, Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, Društva slovenskih režiserjev in režiserk, Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Društva novinarjev Slovenije in s podporo prof. dr. Kozme Ahačiča, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pozivajo odločevalce in naročnike avdiovizualnih prevodov, naj se aktivno lotijo problematike hitrega upada kakovosti avdiovizualnih prevodov in sistematičnega razvrednotenja prevajalskega poklica.

Sindikalizirani prevajalci pa obenem vabijo tudi gledalke in gledalce, da se njihovi akciji pridružijo in podpišejo ter delijo peticijo za boljše prevode, saj prevajalci ne smejo postati zgolj dežurni popravljavci strojnih prevodov.

Kakovostna slovenščina namreč v avdiovizualnih vsebinah ni več samoumevna, čeprav so podnapisi za marsikoga prevladujoči vir bralnih vsebin. Naročniki in posredniške agencije prevajalkam in prevajalcem pospešeno vsiljujejo uporabo strojnih prevodov s ciljem kovanja večjih zaslužkov. Delavke in delavci, ki avdiovizualne vsebine prevajajo, delajo v vse slabših pogojih: krajšajo se izvedbeni roki, nižajo se plačila in merila kakovosti. Najhujše pritiske na delavce izvaja največja komercialna TV hiša Pro Plus. Prevajalec je le še podplačani lektor nekakovostnih strojno generiranih vsebin, le vprašanje časa pa je, da bo iz prevajalskega procesa popolnoma izključen.

Prevajalke in prevajalci tako opozarjajo, da posledice teh praks ne čutimo le oni, temveč se pospešeno slabša gledalčeva izkušnja. Vse slabši, dobesedni strojni prevodi otežujejo razumevanje vsebin in siromašijo besedni zaklad. Strojni prevodi zmanjšujejo dostopnost informacij ter dolgoročno šibijo bralno razumevanje, jezikovni občutek in zmožnost kritičnega vrednotenja informacij. Takšna praksa ni tehnološki napredek, temveč sistematično razvrednotenje prevajalskega poklica in neposredna grožnja kakovosti slovenskega jezika v javnem prostoru.

Zato od Ministrstva za kulturo RS, Službe za slovenski jezik in Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport ter drugih pristojnih inštitucij zahtevajo:

  • da pripravijo nacionalno strategijo razvoja slovenskega jezika v dobi umetne inteligence;
  • v sodelovanju s stanovskimi društvi vzpostavijo jasna merila kakovosti za prevajanje in
    podnaslavljanje avdiovizualnih vsebin;
  • okrepijo nadzor nad jezikovno kakovostjo vsebin v medijih in na pretočnih platformah;
  • zaščitijo prevajalce pred praksami, ki jih silijo v uporabo neustreznih strojnih prevodov;
  • zagotovijo ustrezno vrednotenje dela prevajalcev, lektorjev in drugih jezikovnih strokovnjakov.

Prevajalci, združeni v sindikatu Zasuk, so obenem televizijski hiši PRO PLUS in prevajalskim agencijam poslali tudi zahteve za izboljšanje delovnih pogojev in ureditev tarif s kolektivno pogodbo. Od naročnika tudi zahtevajo, naj se do njihovih zahtev opredeli do srede, 19. 8., in se v istem tednu tudi sestane s predstavniki sindikata.

Gledalke in gledalce pa vabijo, naj se pridružijo njihovi akciji, saj so žrtve vse slabših prevodov ravno oni. Peticijo z naslovom Gledalci nismo popravljalci podnapisov. Zahtevamo boljše prevode! lahko podpišejo TUKAJ. Na družbenih omrežjih, prek Zasukovega instagram in facebook profila, pa so zagnali tudi hudomušno kampanjo, ki bo na praktičnih primerih priljubljenih filmov izpostavljala absurdnosti strojnih prevodov. Najrazličnejše aktivnosti pa bodo prevajalci v Zasuku izvajali vsaj jeseni oziroma do izboljšanja položaja, saj so, kot opozarjajo, razmere v panogi zares zaskrbljujoče, jezikovni standardni pa se pospešeno slabšajo.

Share