Sindikalne centrale so jasne: težave pri oddaji podpisov za referendum o zakonu za razkroj Slovenije zahtevajo natančna pojasnila odgovornih

14. 9. 2026

V sindikalnih centralah, tudi v ZSSS, smo ogorčeni zaradi tehničnih težav in diskreditacij, s katerimi se soočamo pri zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu za razkroj Slovenije.

Predstavniki omenjenih central so na današnji novinarski konferenci v Mariboru pozvali ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza k jasnim odgovorom, zakaj še dva tedna po začetku zbiranja podpisov v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu prihaja do tehničnih težav pri elektronski oddaji podpisa.

Obenem se namesto argumentirane razprave v sklopu zbiranja podpisov dogajajo vedno bolj brutalni napadi na sindikate, kar je seveda nesprejemljivo, vse skupaj pa pomeni poseg v ustavno pravico do referenduma, saj gre za napad na demokratične vrednote in svoboščine ljudi. Sindikatom, ki smo predlagatelji referenduma, se očita politizacija tudi zato, ker branimo temeljne vrednote ljudi v tej državi – solidarnost, javne storitve, dejansko korist za ljudi in ker branimo socialno državo iz 2. člena slovenske ustave.

Državi očitno ni v interesu, da bi ljudje soodločali, je ob tem na omenjenem srečanju z novinarji dejal predsednik ZSSS Andrej Zorko. Obenem je ponovno poudaril, da sindikati nismo proti razvoju Slovenije, smo pa proti zakonu, ki dokazljivo slabša kakovost življenja v tej državi. Opozoril je, da rebalans državnega proračuna še ne vsebuje finančnih posledic interventnega zakona, obenem pa še vedno niso dobili odgovora, kako se bodo te finančne posledice pokrile.

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška je tudi »nedopustno, da smo že kar nekaj časa deležni precej brutalnih napadov na sindikate, zlasti po družbenih omrežjih«.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je opozoril, da delodajalske organizacije neovirano javno nastopajo kot zagovornice interventnega zakona, medtem pa se problematizira delovanje sindikatov, na primer na univerzah ali šolah. »Sindikate poskušajo proglasiti, da delujemo politično, če počenjamo nekaj, zaradi česar smo pravzaprav nastali, torej da branimo temeljne vrednote, ki so za vse zaposlene v tej državi pomembne,« je dejal. Po njegovih besedah je »očitno, da so predlagatelji zakona na ravni argumentacije že izgubili to bitko«.

»Ko zmanjka argumentov, pridejo na vrsto žaljivke, diskreditacije in osebni napadi. Toda žaljivka ni argument, diskreditacija ne zapolni luknje v pokojninski blagajni in napadi na sindikate ne odgovorijo na vprašanje, ki ga sindikati vedno znova postavljamo, kdo bo plačal račun interventne zakonodaje,« pa je dodal predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.

Predsednik Slovenske zveze sindikatov – Alternativa Zdenko Lorber je izrazil bojazen, da se bodo napadi le še stopnjevali. »Mislim, da bi se morali zavedati vsi, da to ni zgolj na napad na nas, ampak je napad na pravico do odločanja.«

Referendum ni napad na demokracijo, je demokracija, pa je dodala predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Tožbar. Opozorila je, da imajo ljudje pravico slišati tako prednosti kot slabosti, ki jih prinaša interventni zakon. »Državljanom se iz dneva v dan prodaja seznam domnevnih ugodnosti, pri čemer se priročno zamolči druga polovica zgodbe,« je še povedala.