To je sistemska korupcija – Sindikati ostro proti neupravičenemu subvencioniranju avtoprevoznikov, ki ne plačujejo poklicnega zavarovanja

10. 9. 2026

Predstavniki in predstavnica ZSSS, našega Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) ter Delavske svetovalnice so danes v Domu sindikatov v Ljubljani ostro opozorili na predlog Zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv (ZZPPODG), o katerem bo državni zbor odločal na jutrišnji izredni seji. Predlog predvideva subvencioniranje goriva in nakupa gum za izvajalce prevoza blaga in oseb, izjema pri tem pa so izvajalci javnega prevoza.

Najprej je treba poudariti, da sindikati zahtevamo dvig povračil stroškov prevoza za vse zaposlene, zato smo pristojnim organom že poslali uraden poziv za zvišanje zneskov povračila stroškov prevoza na delo in z dela za vse državljane. Delavci in delavke namreč vsak dan nosimo vse višje stroške prevoza, ki jim trenutna povračila ne sledijo več. Tudi mi smo namreč tisti, ki nosimo breme povišanja cen goriva, medtem ko predlog omenjenega zakona »rešuje« le ozko interesno skupino.

Predsednik ZSSS Andrej Zorko pa je na sami novinarski konferenci uvodoma opozoril, da sindikati za vsebino zakona nismo izvedeli od predlagatelja, temveč iz medijev, ter da predlog ni bil usklajen ne z ekonomsko-socialnim svetom ne s sindikati ali širšo civilno družbo. Prav zato smo se tudi odločili javnosti predstaviti svoja stališča.

Škode za vsaj 38 milijonov evrov

Osrednja rdeča nit povedanega je bil problem dolgoletnega neplačevanja obveznega poklicnega zavarovanja za voznike tovornjakov v panogi cestnega tovornega prometa. Generalna sekretarka SDPZ in podpredsednica ZSSS Saška Kiara Kumer je poudarila, da imajo pravico do poklicne pokojnine vsi vozniki tovornjakov z nosilnostjo nad pet ton, ki to delo opravljajo poln delovni čas – gre za pravico, ki velja nespremenjeno že od leta 1975 in jo varuje tudi ustava. Kljub temu naj bi prispevek zanjo dejansko plačevalo le okoli en odstotek delodajalcev v panogi, medtem ko je do nje upravičenih več kot 20 tisoč zaposlenih. Po grobem izračunu sindikata je bila zaradi tega lani tovrstna škoda na račun delavcev visoka približno 38 milijonov evrov, kolikor bi delodajalci morali vplačati v Kapitalsko družbo, če bi spoštovali zakon. Medtem pa predlog novega zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv vsem delodajalcem v cestnem tovornem prometu omogoča subvencioniranje goriva oziroma nakup pod cenejšimi pogoji, kar da bi prav tako stalo okoli 38 milijonov evrov. »Naše mnenje je, da je ta panoga že sedaj subvencionirana z 38 milijoni evrov letno,« je poudarila Kumer.

Sindikalistka je opozorila, da so bili delodajalci v preteklosti že prijavljeni inšpektoratu za delo – leta 2024 je denimo sindikat delavcev prometa in zvez prijavil 2673 pravnih oseb –, a se v praksi ni spremenilo nič, medtem ko so bile vse tožbe posameznih delavcev, vključno s tisto pred ustavnim sodiščem, pravnomočno rešene v njihovo korist. »Je pa žalostno, da mora v tej državi posameznik vložiti tožbo zoper svojega delodajalca, da dobi nekaj, kar mu po zakonu in po ustavi pripada. In žalostno je, da vsa ta leta inšpektorat za delo ne opravi svoje naloge in skladno z zakonom ne izda ureditvene odločbe ter naloži delodajalcem, naj že enkrat spoštujejo zakon. In dokler se bomo pogovarjali o tem, da celotna panoga ne vplačuje aktivno pokojnin za svoje zaposlene, do takrat se težko pogovarjamo o tem, da bomo to isto panogo z davkoplačevalskim denarjem financirali mi vsi,« je dodala Kumer. Nesprejemljivo je torej, da bi panoga, ki sistematično krši zakonsko in ustavno pravico do pokojnine, prejela državno subvencijo.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je opozoril na zdravstvene posledice, ki jih delovni pogoji puščajo pri samih voznikih in tudi voznicah – od kronične utrujenosti do možganskih kapi in trajne invalidnosti. Kombinacijo teh razmer s predlaganimi subvencijami je označil za sistemsko in interesno korupcijo, pri čemer je opozoril tudi na škandalozne izjave ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, ki je javno priznal, da vlada še išče pravno podlago, s katero bi se izognila pravilom o državni pomoči.

Transport se bo slej ko prej ustavil

Goran Jovanović, voznik v mednarodnem tovornem prometu in predstavnik SDPZ, je problematiki dodal še pogled s terena. Po njegovih besedah neplačevanje poklicnega zavarovanja krši evropsko uredbo 883/2004 in uredbo 2020/1055 iz paketa mobilnosti, prevozniki pa v veliki meri ne spoštujejo niti direktive o napotitvi delavcev 2020/1057. Ta za t. i. napotitveni prevoz (ko voznik ne opravlja zgolj tranzita ali bilateralnega prevoza, temveč denimo naloži blago v eni in razloži v drugi državi) določa, da mora biti voznik za opravljene ure plačan po plačnih pogojih države, v kateri dela, torej v obliki t. i. zahodnih ur, torej po zahodnoevropskih standardih. Po Jovanovićevih ocenah tega pravila ne upošteva kar okoli 95 odstotkov prevoznikov.

Številni vozniki sicer nimajo plačanega niti dopusta, ne dobivajo regresa in podobno. Opozoril je tudi na primere tujih voznikov, ki pri desetih letih dela v naši državi leta niso prejeli niti ene plačilne liste, ter na dejstvo, da je v mednarodnem cestnem prevozu danes okoli 95 odstotkov zaposlenih tujcev, kar po njegovem mnenju kaže, da je poklic zaradi slabih delovnih pogojev med domačimi delavci popolnoma razvrednoten, žal pa je tako tudi na ravni Evropske unije. Kaj pa delodajalska stran sploh nudi mladim slovenskim državljanom, da bi jih privabila v ta poklic, se je vprašal sindikalist. »Ali mogoče nudijo dostojno kolektivno pogodbo? Ne. Ali spoštujejo osnovno delovno zakonodajo? Ne. Ali plačujejo poklicno zavarovanje? Ne. Ali spoštujejo paket mobilnosti? Ne,« je bil jasen. »Zato moramo vsi skupaj stremeti k temu, da ta poklic zopet postane vrednota, tako kot je treba, in da se bo vse več naših državljanov odločilo zanj, saj se bo v nasprotnem primeru, glede na to, da v sami Evropski uniji že primanjkuje pol milijona voznikov, transport prej ali slej ustavil.«

Tudi njemu pa se na podlagi vsega povedanega zdi subvencioniranje nakupa dizelskega goriva in pnevmatik z davkoplačevalskimi sredstvi naravnost sprevrženo.

Nedovoljena državna pomoč?

Andrej Zorko pa je med drugim še poudaril, da predlog zakona sicer predvideva natančno preverjanje računov za gorivo in podobno, ne predvideva pa nobenega preverjanja, ali delodajalec spoštuje pravice zaposlenih.

»Javni denar, denar davkoplačevalcev, ne sme biti nagrada za kršenje zakonodaje. In če država kot taka prizna stroške draginje delodajalcem, podjetjem, mora tudi priznati, da ta ista draginja povečuje stroške delavk in delavcev, saj seveda tudi ti dražje plačujejo svoj prihod na delo, dražje plačujejo prehrano med delom in nasploh je dražje življenje, ki ga morajo financirati iz svojih plač. Na sindikalni strani smo zato že večkrat pozvali državo, naj uskladi stroške, torej zgornjo mejo povračila stroškov prevoza na delo in z dela oziroma povračila stroškov v zvezi z delom, in sicer, naj uskladi zneske povračila malice in povračila potnih stroškov, torej kilometrine,« je dejal sindikalist.

Nujno pa je omeniti tudi sindikalni predlog dopolnila zakona, ki ga je na kratko orisal predsednik ZSSS: državne pomoči naj ne bi smela prejeti podjetja z neporavnanimi obveznostmi do države, tista, ki ne plačujejo prispevkov za socialno varnost ali poklicno zavarovanje, ter tista, ki jim je bila izdana pravnomočna odločba pristojnega organa zaradi kršitev delovne zakonodaje.

Zorko je ob tem izrazil pričakovanje, da bodo poslanske skupine v tej smeri vložile amandmaje, sicer po mnenju sindikalne strani ne gre le za vprašanje pravičnosti, temveč tudi za morebitno nedovoljeno državno pomoč.