Več kot tri desetletja trdega dela – Sindikat delavcev dejavnosti energetike praznoval pomembno obletnico delovanja

8. 12. 2021

V Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), ki je eden od ustanovnih članov ZSSS, so novembra praznovali 30-letnico delovanja. Ta je bila pravzaprav že lani spomladi, vendar takrat razmere za srečanje niso bile primerne. Poleg pregleda doseženega so na slavnostni konferenci pogledali tudi naprej in podelili priznanja zaslužnim.

Predsednik SDE Branko Sevčnikar je pri pregledu aktualnega prepiha v slovenski energetiki povedal, da je po velikih naporih SDE državno lastništvo v tej dejavnosti ostalo. »Mi smo veliki zagovorniki državnega lastništva v energetiki, ker mislimo, da to ni last nekaj posameznikov, ampak je to last vseh nas, ki smo slovensko energetiko gradili. Zaradi tega smo tudi deležni kritik, apetiti pa so tako na evropskem kot zmeraj bolj tudi v slovenskem delu vedno večji. Navsezadnje smo tudi priča pozivom iz Evropske komisije, Evropske unije, da je treba strategijo upravljanja državnega premoženja prevetriti in dati večjo vlogo tudi zasebnemu kapitalu oziroma finančnim skladom,« je opisal nevarnosti in dodal, da je pred njimi prelomen trenutek. Pogajanja v zvezi z uresničevanjem kolektivne pogodbe elektrogospodarstva so naporna, v prvi polovici decembra se namreč začnejo pogajanja v zvezi s plačami. SDE ima sklep konference, da po potrebi zaostri svoj odziv, kar je prvi korak, ki ga bodo naredili, če preboja pri približevanju stališč ne bo. Sevčnikar sicer verjame, da je dogovor »po pameti« mogoč, da pa je članstvo sindikata kritično do tega, da že od lani ni bilo dviga plač. Dogovor pa pričakujejo tudi drugi zaposleni, saj vsi uživajo sadove sindikalnih prizadevanj. Če dogovora ne bo, bo to vplivalo na vse prebivalce Slovenije, je še dodal in omenil vpliv politike na dejavnost, saj vsi spremljamo dogajanja ob menjavi oseb čez noč v energetskih podjetjih. Sindikati so tukaj opazovalci dogajanj, vloge pri korporativnem upravljanju pa nimajo. Opozarjajo tiste, ki imajo vpliv na »zdrav razum«, je še zatrdil Sevčnikar in dodal, da so v energetskih podjetjih kapitalski tokovi izredno močni in mamljivi za zasebni interes, ki ne izbira sredstev. Preizkušnje bodo še velike, solidarnost pa pomembna, je dejal predsednik SDE.

Uspeh je rezultat trdega dela

V 30 letih delovanja sindikata se zgodi marsikaj. V SDE so se ob tej priložnosti spomnili, kako se je leta 1990 iz takratnega republiškega odbora kot oblike dela Zveze svobodnih sindikatov Slovenije njihov sindikat preimenoval v Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije in kot konstitutivni del ZSSS postal samostojna pravna oseba. Takrat so SDE sestavljale tri konference: konferenca elektrogospodarstva, konferenca premogovništva in konferenca naftno-plinskega gospodarstva.

Že na samem začetku se je sindikat srečeval z zapletenimi ekonomskimi težavami energetskih podjetij kot tudi zaposlenih v teh podjetjih. Leta 1991 je bila podpisana prva kolektivna pogodba tako na ravni elektrogospodarstva kot tudi premogovništva, za naftno-plinsko gospodarstvo je ni bilo.

Kljub podpisanim kolektivnim pogodbam takratna vlada ni uresničevala zavez, zato je leta 1992 prišlo do splošne stavke v dejavnosti energetike. Ta je povzročila stavkovni val tudi v drugih dejavnostih v Sloveniji, nastale pa so tudi razmere za uvedbo redukcij porabe energije. Takratnega predsednika stavkovnega odbora Franca Dolarja so za kratek čas odvedli celo v zapor, vendar je bil po nekaj urah izpuščen.

Leta 1994 so se rudarji iz Premogovnika Velenje odločili, da ne bodo več del SDE in ustanovili svoj sindikat na ravni dejavnosti premogovništva, medtem ko so rudarji rudnikov rjavega premoga ostali pod okriljem SDE.

Povezani dosežemo več

Udeležence je pozdravilo tudi nekaj gostov. V imenu ZSSS in koordinacije industrijskih sindikatov znotraj ZSSS je spregovoril njen podpredsednik Tone Rozman. Spomnil je, kako neoliberalna politika širi prek delodajalcev svoj pohlep. Omenil je probleme z dogovarjanjem za višje plače v vseh dejavnostih, kjer moč argumentov ni dovolj, strokovnost pa ni cenjena. Omenil je prizadevanja za brezogljično prihodnost, ki bi jo bilo treba doseči relativno hitro brez žrtev. To je potrebno doseči s konsenzom in v socialnem dialogu.

Generalni sekretar mednarodnega združenja EPSU Jan Willem Goudriaan je v imenu tega združenja preko videopovezave spregovoril o dosedanjem dobrem sodelovanju in številnih izzivih, ki jih prinaša pohlep kapitala in politike, ter se zavzel za pravičen prehod.

Jasna Pipunić se je v imenu mreže energetskih sindikatov jugovzhodne Evrope SDE zahvalila za plodno sodelovanje in prenos izkušenj v skupnem boju proti privatizaciji energetike.

V imenu upokojencev, ki jih je SDE povabil medse, je spregovoril tudi Ervin Kos, nekdanji sodelavec Dravskih elektrarn, in spomnil na plodna prizadevanja tega sindikata in njegove pritiske za izboljšanje položaja zaposlenih.

Pomembni mejniki

Bilo je še kar nekaj mejnikov. Nanje so na slavnostni seji opozorili nekateri vidni, zdaj že upokojeni aktivisti sindikata, ki so pustili v njem svoj pečat.

Jurij Žvan, nekdanji podpredsednik SDE in predsednik konference elektrogospodarstva, je predstavil dogajanje ob ustanovitvi SDE marca 1990, prvem podpisu kolektivne pogodbe za elektrogospodarstvo in stavki leta 1992 ter vse do svoje upokojitve leta 2008. Spregovoril je tudi o mednarodnem sodelovanju SDE, izmenjavi izkušenj in gradnji prepoznavnosti tega sindikata, tudi ovirah pri sindikalnem delu. Te so bile povezane od začetka SDE tudi s stalnimi prehodi dejavnosti energetike med ministrskimi resorji, zato sindikat pogosto ni imel pravega stalnega sogovornika. Že dosežen socialni dialog se je po njegovih besedah od začetka delovanja vsake vlade zmanjševal, saj ni bilo velikega posluha za sindikalne zahteve. Delovanje SDE je vedno temeljilo na argumentiranju, je dejal in spomnil na ustanovitev ekonomsko-socialnega odbora energetike leta 2000. Spomnil je na številna prizadevanja v okviru kolektivnih pogajanj, zakonskih sprememb, evropske direktive in na prvo stavko, zlasti pa na nasprotovanje privatizaciji slovenske energetike. Spomnil je, da je na področju plač v letih 2004 in 2005 prišlo do velikih sprememb pri njihovem usklajevanju; upoštevana je bila tudi evropska inflacija in tečaj evra, skušali pa so zagotoviti tudi zmanjšanje socialnih razlik med zaposlenimi. Izpogajali so štiri anekse h kolektivni pogodbi za elektrogospodarstvo in premogovništvo. Prioriteta SDE je bila vedno zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti zaposlenih, je še poudaril Žvan.

SDE je podelil odličja sindikalistom iz svojih vrst za leti 2019 in 2020. To prijetno nalogo so opravili predsednik komisije za odličja Andrej Kogelnik, predsednik SDE Slovenije Branko Sevčnikar in članica odbora za enake možnosti pri ZSSS Marijela Jerman. Priznanja so prejeli Andrej Kogelnik, Rok Zaplotnik, Andrej Zemljič, Jožef Roškar in Jelka Kovačič, plaketo pa Angelca Sagadin. Žal so vsi dobitniki razen predsednika komisije za odličja opravičili svojo odsotnost na slavnostni seji.

Posebna priznanja je SDE podelil tudi svojim upokojenim funkcionarjem (na fotografiji zgoraj), ki so vidno zaznamovali 30 let delovanja tega sindikata. Prejeli so jih: Bojan Majhenič, Ivan Rožman, Janez Borštnar, Ervin Kos, Aleksander Marič, Slavko Ručman, Jurij Žvan in Albin Košar.

Premogovništvo in naftno industrijo so uničili

Slavko Ručman je bil dolgoletni predsednik konference premogovništva, ki v SDE ne deluje več, saj so v Zasavju nehali kopati premog. Zakon o postopnem zapiranju rudnikov Zagorje, Senovo, Kanižarica je bil sprejet leta 1994, SDE pa je opravil veliko nalogo pri zagotavljanju sredstev za uresničevanje kadrovsko-socialnega programa in spremljanju njegovega izvajanja. Spomnil je na aktivnosti in na referendum iz leta 1999, kjer je padla odločitev za neizgradnjo TET 3, in težke naloge sindikata za program prezaposlovanja rudarjev. Spomnil je tudi na stavko rudarjev leta 2014, ko so rudarji ostali v jami in jo prekinili šele po zagotovilu, da bo poskrbljeno za poklicno upokojevanje in odpravnine rudarjev. Leta 2015 je prišlo do podaljšanja zapiranja do leta 2018, nato pa z novelo zakona do leta 2019. Pri vseh teh sindikalnih pritiskih je veliko vlogo odigral SDE, brez katerega bi težko izpeljali takšno kadrovsko politiko na področju rudarjenja. Konec leta 2020 se je po 250 letih končalo rudarjenje v Zagorju, je zaključil Ručman. Adijo, knapi pojejo Orleki, je dodal.

 

»Veselilo me je delati v tem sindikatu, ker se je tu vedno našla enotnost,« je dejal že 16 let upokojeni, dolgoletni predsednik nadzornega odbora SDE Aleksander Marič. Spregovoril je zlasti o dogajanju v lendavski Nafti, kjer se je po ustanovitvi nove države Slovenije in izstopu iz sozda Ina začela kalvarija. Novodobna politika je rafineriji rekla ne, proizvodnja je bila ustavljena. V SDE so obredli številne institucije in politike, vrhunec pa je bil opozorilna stavka. Po protestu z zapiranjem mejnega prehoda so se stvari sicer malo premaknile, delavci, ki so odhajali, pa so imeli možnost blažjega prehoda s predčasnimi upokojitvami, odpravninami. Z novimi menedžerji pa se pospešila privatizacija in polnjenje zasebnih žepov. Danes je v Nafti zaposlenih od nekdaj več kot tisoč le še peščica. Čeprav so novodobni politiki uničili rudarstvo in naftno gospodarstvo, so Mariču ostali na delo v sindikatu lepi spomini. Kolegom pa je zaželel uspešno delo pri tem, ko branijo elektrogospodarstvo.

Slovesnost SDE se je končala s prijetnim druženjem.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta zapis je bil prvotno objavljen v najnovejši, prvi decembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 79 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!