Dejansko moč ljudem! Zbranih 47.223 podpisov za referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razkroj Slovenije
18. 5. 2026
Predstavniki ter predstavnice sindikalnih central, ZSSS, KSS Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenij (KSJS), Konfederacija sindikatov 90 Slovenije in KNSS – Neodvisnost, ter civilne družbe smo danes v državni zbor vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj razkroj Slovenije, pod katero se je zgolj v nekaj dneh podpisalo kar 47.223 ljudi, medtem ko je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov.
»Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države,« je pred državnim zborom najprej izpostavil predsednik KSJS Branimir Štrukelj. Dodal je, da niti pritiski, oviranje in celo prepovedi zbiranja podpisov na delovnih mestih ljudi niso odvrnili od tega, da bi povedali, kaj si mislijo o zakonu. Sindikalist je ocenil, da se je v teh nekaj dneh zbiranja podpisov med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo zavezništvo, ki ga je treba ohraniti. »Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro,« je dejal.
Nič o ljudeh brez ljudi
»47.223 podpisov. Ti podpisi so rezultat tega, da predlagatelji zakona niso želeli voditi socialnega dialoga. Niso želeli javne razprave o tem zakonu. O zakonu, ki je bil sprejet na izrednih sejah. V Sloveniji pa nimamo izrednih razmer. V Sloveniji si želimo socialno in pravično državo, ki temelji na solidarnosti. In to je tisto, kar je zahtevajo ti podpisi, zahtevajo, da o zakonu, ki zadeva vsakega posameznika oziroma posameznico, odločajo ljudje na referendumu. Zahteva solidarno družbo in zahteva, da o ljudeh ne smete odločati brez ljudi. To je glavno sporočilo. In ti podpisi so odgovornost poslank in poslancev, ki so glasovali za zakon, tistih, ki niso želeli socialnega dialoga, ki niso želeli javne razprave, ki niso želeli počakati na to, da pridemo do nove vlade. Ti podpisi so odgovornost poslank in poslancev, ki želijo razkroj te države, razkroj socialne države. Zato jim seveda na tem mestu zelo jasno, sporočamo, naj ne odločajo o ljudeh brez ljudi. Volitve vam niso dale mandata, da vam jih ni treba poslušati, njihovih želja, njihovih predlogov in predvsem pričakovanj o tem, kakšno državo si želijo,« pa je povedal predsednik ZSSS Andrej Zorko.
Ne prezrite!
Prvi korak
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakoba Počivavška podpisi niso samo prvi korak k referendumu, temveč tudi prvi korak k demokratični javni razpravi in odločanju o interventnem zakonu za razkroj države. Izpostavil je, da so bili med zbiranjem podpisov deležni številnih ovir in prepovedi, diskreditacij ter žaljivega in sovražnega govora. Prepričan je, da ne glede na vse za socialni dialog še ni prepozno. Ob tem je državne svetnike, ki imajo danes na dnevnem redu odločanje o predlogu veta na zakon, pozval, naj tega tudi sprejmejo.
Pomen takšnega števila zbranih podpisov sta izpostavila tudi predsednica KNSS – Neodvisnost Evelin Tožbar in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Kot je dejal slednji, sindikati in civilna družba preprosto morajo braniti pridobljene pravice, ki so si jih izborili predniki.
Državni zbor bo sicer moral po vložitvi podpisov odločiti o začetku petintridesetdnevnega roka za zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov podpore za razpis referenduma. DZ sicer lahko, če tako meni, sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma, saj ustava določa, da zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Če se bo to zgodilo, se bomo sindikalne centrale z ustavno presojo zagotovo obrnile na ustavno sodišče.
Ne bo vam uspelo
Stranki SDS in NSi sta v petek vložili predlog spremembe zakona o delovnih razmerjih, s katerim bi delodajalcem ukinili obveznost obračunavanja in odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Predlagatelji zakona navajajo, da je glavni cilj predlagane novele poenostaviti obračun plač pri delodajalcih, zmanjšati njihovo administrativno breme in zagotoviti jasno ločnico med vodstvom podjetij ter financiranjem sindikalnih organizacij. Ob današnji oddaji podpisov v državni zbor so jih komentirali tudi predstavniki sindikalne strani. Andrej Zorko je denimo ob tem izpostavil, da je bil predlog novele zakona vložen po t. i. skrajšanem postopku: »Kar pomeni brez javne obravnave, mimo ekonomsko-socialnega sveta, mimo socialnega dialoga. To je seveda dokaz, da predlagatelji zakona ne samo, da želijo preprečiti učinkovito, morebitno referendumsko kampanjo, temveč so se tudi odločili, to je, da bodo branike socialne države poskušali uničiti. Temu seveda na sindikalni strani ne samo da ostro nasprotujemo in sporočamo: Ne bo vam uspelo.«
Nalagam ...