Je vaša plača pravilno obračunana?

25. 5. 2026

Čeprav plačilno listo dobimo vsak mesec, marsikdo svoje ne zna »prebrati«. Tako tudi ne more najti morebitnih napak. Med najpogostejšimi napakami je, da se nadomestila za praznike in letni dopust ne obračunavajo na pravi osnovi. Pogosto prihaja tudi do napak pri obračunu nadur, dodatka do minimalne plače ali pa pri izplačilu dodatka za delovno dobo.

Ko prejmete obračun plače, najprej preverite, kakšna je vaša osnovna bruto plača in ali se ujema z osnovno plačo v pogodbi o zaposlitvi. Treba je vedeti, da se lahko plačilne liste med sabo precej razlikujejo, a morajo vsebovati enake osnovne podatke o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in druge prejemke, obračun in plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost, dohodninski obračun ter plačilni dan.

V zgornjem delu obračuna plače so običajno najprej zapisani osnovni podatki, kot jih določa zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), lahko pa so navedeni tudi dodatni podatki, ki omogočajo večjo preglednost, kot na primer tarifni razred, plačilni razred, delovno mesto.

Če v vaši dejavnosti velja kolektivna pogodba dejavnosti, preverite tudi, v kateri tarifni razred spadate. Kolektivne pogodbe dejavnosti v tarifnem delu namreč določajo najnižje osnovne plače, osnovne plače pa na podjetniški ravni ne smejo biti nižje od zapisanih v kolektivni pogodbi dejavnosti. Na ravni delovne organizacije lahko najnižje osnovne plače podrobneje ureja tudi podjetniška kolektivna pogodba, zato preverite, v kateri plačni razred je uvrščeno vaše delovno mesto v specifičnem tarifnem razredu.

 

Potem se osredotočite na posamezne postavke oziroma sestavine plače, prikazane na plačilni listi; to so redno delo in dodatki, na primer dodatek za delo ob nedeljah, dodatek za nočno delo, dodatek za delo na praznike in dela proste dneve, dodatek za delovno dobo in drugi dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa ali iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu.

Sestavni del plače so tudi dodatki za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Poleg tega plačilo za delo sestavljajo tudi nadomestila plače, to so denimo nadomestilo za praznik in dela proste dneve, nadomestilo za bolniško odsotnost in nadomestilo za letni dopust.

Kateri podatki morajo biti na pisnem obračunu plače, je zapisano v zakonu o delovnih razmerjih, ki poleg tega določa tudi, da je pisni obračun plače verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo.

Izračun urne postavke osnovne plače

Kot pojasnjuje strokovna sodelavka ZSSS za ekonomsko področje Irena Vidic, se v praksi uporabljajo različni sistemi za izračun osnovne urne postavke. Lahko se jo izračuna na podlagi povprečnega števila ur mesečno, to je 174 ur. Na ta način je urna postavka vsak mesec enaka, ne glede na dejansko število mesečnih ur. Pri drugem načinu se uporablja mesečno število ur, kar pomeni, da bo urna postavka osnovne plača vsak mesec nekoliko drugačna.

Nekatere plačilne liste imajo poleg osnovne bruto plače izpisano tudi osnovno urno postavko osnovne plače, a ne vse. Kako torej izračunati osnovno urno postavko, če ta ni izpisana? Za primer bomo vzeli osnovno bruto plačo 1600 evrov in mesečno število 176 ur. Urno postavko osnovne plače dobimo tako, da osnovno bruto plačo 1600 evrov delimo s 176 mesečnimi urami. Osnovna urna postavka v tem primeru znaša 9,09 evra.

Osnovna bruto plača		1600 evrov		Število ur v mesecu			176 ur
Izračun urne postavke iz osnovne plače:		9,09 evra		Izračun rednega dela v tekočem mesecu:
1600 : 176 ur				168 ur x osnovna urna postavka (9,09) = 1.527,12 evra
	Vrsta plačila	Redno delo	Ev. ure	Procent	Bruto	Ev. bruto	Neto
001	Redno delo	168,00	(0)		1.527,12	(0)	1.035,13
004	Dodatek – nedelj./ prazn. delo	0,00	(16)	50 %	72,72	(0)	49,29
006	Dodatek za nočno delo	0,00	(2)	30 %	5,45	(0)	3,69
	Dodatek za delovno dobo	0,00	(168)	5 %	76,36	(0)	51,76
010	Nadomestilo za praznik	8,00	(0)		76,80	(0)	59,83
		Ure prave	Bruto	Ev. bruto	Prispevki	Davki	Neto
1010	Plača (redno delo + dodatki)	168,00	1.681,65	(0,00)	371,64	170,14	1.139,87
1020	Nadomestila plače (praznik)	8,00	76,80	(0,00)	16,97	0,00	59,83
	Skupaj plača	176,00	1.758,45	(0,00)	388,61	170,14	1.199,70

Izračun urne postavke osnovne plače na vzorcu plačilne liste v zasebnem sektorju. Izračun: Irena Vidic

Dodatki k plači so lahko določeni nominalno ali v odstotku

Potem se lotite dodatkov. Najprej preverite, ali so pravilo zapisani odstotki dodatkov. Še posebej bodite pozorni, če odstotke dodatkov določa kolektivna pogodba dejavnosti. Na vaši plačilni listi preverite, ali podjetje upošteva te odstotke in ne nižjih. Glede na zakon o delovnih razmerjih delavcu oziroma delavki pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa: to so dodatek za nedeljsko, nočno in praznično delo ter nadurno delo. Višina naštetih dodatkov je določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Podjetniške kolektivne pogodbe pa lahko, glede na specifiko dela, določijo še dodatke za posebne pogoje dela. Na primer za tiste, ki delajo na terenu, v zahtevnih vremenskih razmerah, če je temperatura pod določeno mejo. Če imate torej na plačilni listi zapisane druge dodatke (na primer za posebne pogoje dela ali obremenitve pri delu), preverite njihovo višino v podjetniški kolektivni pogodbi.

»Zlasti če delodajalca zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti, ki določa višino posameznih dodatkov, denimo v odstotkih. Preverite, ali podjetje upošteva te višine dodatkov in ne nižjih, saj se na podjetniški ravni lahko določijo le enake ali višje pravice za delavca,« poudarja Vidic. Preverite tudi, kakšna višina dodatkov vam pripada v skladu z internimi akti delodajalca oziroma s pogodbo o zaposlitvi.

Iz plačilne liste morajo biti jasno razvidni podatki o:

• plači,

• nadomestilu plače,

• povračilu stroškov v zvezi z delom,

• drugih prejemkih, do katerih je upravičen delavec (na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi),

• obračunanih in plačanih davkih in prispevkih,

• plačilnem dnevu,

• delavcu in delodajalcu.

Dodatek za delo ob nedeljah in nočno delo

Če so višine dodatkov oziroma odstotki na plačilni listi zapisani pravilno, lahko preverite, ali so tudi zneski preračunani pravilno. Osnova za obračun dodatkov je osnovna bruto plača zaposlenega oziroma urna postavka osnovne plače. Posamezni dodatki se obračunajo za čas, ko ste delali v posebnih pogojih, za katere vam dodatek pripada.

Pomagajmo si s prejšnjim primerom, da smo na primer 16 ur v mesecu opravili na nedeljo, za delo ob nedeljah pa nam pripada 50-odstotni dodatek. Dodatno bomo torej dobili plačanih 50 odstotkov od osnovne urne postavke za 16 ur dela na nedelje.

 

Po enakem postopku lahko izračunamo tudi dodatek za nočno delo. Osnovno urno postavko množimo z odstotkom dodatka in ga pomnožimo s številom oddelanih ur nočnega dela.

Nadomestilo za praznik in dopust

Nadomestila plače (za praznik, dela proste dneve, letni dopust, odsotnosti zaradi poškodbe pri delu) določa zakon o delovnih razmerjih, osnova za obračun nadomestila plače pa je povprečje mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. »Urna postavka za nadomestila za praznik in letni dopust je načeloma vedno višja od urne postavke osnovne plače, prav zato, ker so v urno postavko preteklih treh bruto plač poleg rednega dela oziroma osnovne plače vključeni tudi vsi drugi dodatki,« poudarja Vidic in opozarja, da je prvi znak, da je nadomestilo lahko narobe obračunano, to, da je urna postavka za omenjena nadomestila nižja ali enaka postavki osnovne plače in ne upošteva podlage za obračun nadomestil, kot jih določa zakon.

 

Kako lahko zadevo preverimo? Pripravimo si plačilne liste zadnjih treh plač in izračunamo bruto plačo posameznega meseca. V posameznem mesecu upoštevamo znesek bruto plače, to so ure rednega dela in vsi dodatki, brez nadomestil. Ko izračunamo bruto plačo za vse tri mesece posebej, jih nato seštejemo in znesek delimo s tri (tako dobimo povprečje vseh treh mesecev).

Nato seštejemo tudi oddelane ure vseh treh mesecev in jih prav tako delimo s tri (da dobimo povprečje vseh treh mesecev). Povprečno bruto plačo delimo s povprečnim številom ur in tako dobimo urno postavko za izračun nadomestila. Osnovo nato pomnožimo s številom ur dopusta oziroma praznika in dobimo bruto znesek izplačila.

Dodatek za delovno dobo

Nadalje preverite, kakšen je vaš dodatek za delovno dobo glede na število let delovne dobe, ki jo imate. Delavcu oziroma delavki dodatek za delovno dobo pripada po ZDR-1, zato tega dodatka ni mogoče odpraviti. Njegova višina je določena v podjetniški kolektivni pogodbi. Če pa v njej ni določeno drugače oziroma delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba dejavnosti, delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako leto izpolnjene delovne dobe.

Na podjetniški ravni, s podjetniško kolektivno pogodbo ali internimi akti delodajalca, se dodatek za delovno dobo lahko določi le za delavca bolj ugodno, kot to določa kolektivna pogodba dejavnosti. Poleg dodatka za delovno dobo nekatere kolektivne pogodbe predvsem na podjetniški ravni določajo, da delavcu oziroma delavki pripada tudi dodatek za stalnost pri delodajalcu.

	Vrsta plačila	Ure prave	Ev. ure	Procent	Bruto	Ev. bruto	Neto
001	Redno delo	168,00	(0)		1.527,12	0,00
004	Dodatek – nedelj./ prazn. delo	0,00	(16)	50 %	72,72	0,00
006	Dodatek – nočno delo	0,00	(2)	30 %	5,45	0,00
010	Nadomestilo za praznik	8,00	(0)		70,68	0,00
028_D1	Dodatek – delovna doba	0,00	(168)	5%	76,36

Dodatek za delovno dobo se izračunava iz bruta za redno delo. Izračun: Irena Vidic

Kolektivne pogodbe dejavnosti določajo različne višine dodatka za delovno dobo in različno obdobje oziroma delovno dobo, ki se šteje v višino dodatka (skupna delovna doba, delovna doba pri zadnjem delodajalcu ali kombinacije obeh oziroma prehod na zadnjega delodajalca). Javni sektor ima na primer dodatek za delovno dobo določen pri 0,33 odstotka. »Dodatek za delovno dobo je lahko na primer določen tudi samo za zadnjega delodajalca, ne nujno za prejšnje delodajalce oziroma za skupno delovno dobo,« poudarja Vidic. Dodatek za delovno dobo je torej povsem odvisen od kolektivne pogodbe dejavnosti. Nekatera podjetja pa poleg dodatka za delovno dobo določajo še dodatek za stalnost. Gre za določene odstotke za čas zaposlitve pri zadnjem delodajalcu.

Najpogostejša napaka na plačilnih listah je, da se nadomestilo za praznike in letni dopust ne obračunava na podlagi prave osnove in se napačno obračunava kar po urni postavki osnovne plače.

Nadomestilo za bolniško odsotnost

V zakonu o delovnih razmerjih je zapisano, da je v primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. »Osnova je bruto plača preteklega meseca, se pravi osnovna plača ter vsi pripadajoči dodatki in ne zgolj osnovna plača. Višina prejetega nadomestila pa ne sme biti višja od prejemka, ki bi ga zaposleni dobil, če bi delal,« opozarja Vidic in pravi, da bodite pozorni, da je tudi nadomestilo pravilno obračunano.

Delodajalec nadomestilo plače zaradi bolezni delavca izplačuje do 30 delovnih dni. Ob daljši odsotnosti z dela pa izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, kjer pa se to obračunava od drugačne osnove, in sicer povprečja dvanajstih bruto plač ter nadomestil delovnega leta pred začetkom odsotnosti. Ta osnova lahko v primeru dolgotrajne odsotnosti z dela tudi več let ostane enaka oziroma se šele po dveh letih spremeni. Osnova za izplačilo nadomestila ob dolgotrajni bolniški odsotnosti se enkrat letno usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs), in sicer 1. marca.

Prav zaradi tovrstnega obračuna osnove nadomestila se na ZSSS pogosto obračajo zaposleni, ki so na dolgotrajni bolniški in imajo minimalno plačo. »Če so delavci in delavke na bolniški že tri leta, vmes pa se je minimalna plača dvignila, ne bodo prejemali 80 odstotkov nove minimalne plače, temveč 80 odstotkov minimalne plače, ki so jo prejemali leto pred nastankom zadržanosti od dela,« pojasni Vidic. Osnova za nadomestilo se namreč ne uskladi z novo minimalno plačo, temveč zgolj z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Dodatek do minimalne plače

Ena najpogostejših »napak«, pogosto pa tudi namerno zavajanje delavk in delavcev, se pojavlja, ko je njihova osnova plača nižja od zakonsko določene osnovne plače, saj je treba v takem primeru obračunati dodatek do minimalne plače. Vsi preostali dodatki (delovna uspešnost, poslovna uspešnost) se nato obračunajo in prištejejo nad minimalno plačo. »Če ima delavec na primer osnovno plačo 1000 evrov, mora imeti najprej obračunan dodatek do minimalne plače v višini 481,88 evra in potem prištete še vse dodatke, ki se obračunavajo na podlagi 1000 evrov osnovne bruto plače,« Vidic pojasnjuje primer polnega delovnega časa.

Kaj lahko storite, če ste v obračunu plače opazili napako?

V primeru napačnega obračuna na plačilni listi se z vprašanjem obrnite na svojega delodajalca. Če ste član ali članica sindikata, pa se obrnite na sindikalnega zaupnika v podjetju oziroma na najbližjo območno organizacijo ZSSS ali sindikat dejavnosti ZSSS, kjer bodo za vsa preverili pravilnost obračuna in svetovali, kako odpraviti ugotovljeno nepravilnost.

Napake se pojavljajo pri obračunih, kadar so zaposleni na dopustu ali v času bolniške odsotnosti in imajo zato manj ur rednega dela. V tem primeru je treba preračunati dodatek do minimalne plače glede na sorazmerni del minimalne plače za ure opravljenega dela. Pri pravilnem izračunu dodatka do minimalne plače je treba torej izračunati urno postavko iz minimalne plače.

 

To storimo tako, da minimalno plačo (1481,88 evra bruto) delimo s številom ur za polni delovni čas, v našem primeru znaša mesečno število ur za polni delovni čas 176 ur. Urna postavka minimalne plače pa tako znaša 8,41 evra. To urno postavko nato primerjamo z urno postavko osnovne plače. Osnovno plačo (v našem primeru 1000 evrov) delimo s številom opravljenih ur (176) in dobimo urno postavko osnovne plače 5,68 evra.

Razliko med njima (2,74 evra) nato množimo s številom ur opravljenega rednega dela. Recimo, da je zaposleni opravil 80 ur rednega dela in izrabil 96 ur dopusta. Dodatek do minimalne plače mora tako znašati 219,2 evra.

Obračun nadurnega dela

Pogoste napake se pojavljajo tudi v povezavi z obračunom nadurnega dela. Namen nadurnega dela je, da je plačano več kot pa delo v rednem delovnem času. Najpogostejša napaka pri obračunih je ta, da se nadure obračunajo v višini osnovne plače in doda zgolj dodatek za nadurno delo. »Za čas nadurnega dela je potrebno poleg osnovne plače obračunati tudi vse pripadajoče dodatke, tako kot za delo v rednem delovnem času, vključno z dodatkom za delovno dobo, poleg tega pa tudi dodatek za nadurno delo,« pojasnjuje Vidic.

Prevoz in malica

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec delavcu oziroma delavki zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Zneski povračil stroškov v zvezi z delom se določijo v kolektivnih pogodbah dejavnosti in so minimum povračil, na podjetniški ravni pa se lahko določijo bolj ugodno. Zneski povračil se med kolektivnimi pogodbami razlikujejo. Zakon o delovnih razmerjih določa, da če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, je določena s podzakonskim aktom ali na podjetniški ravni.

Kot pravi Irena Vidic, se v tem delu obračuna napake pojavljajo redkeje kot pri obračunu posameznih sestavin plače. »Pogosto se pri zaposlenih pojavi vprašanje in dilema, kakšno povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela jim pripada, ali v višini javnega prevoza ali v višini povrnjene kilometrine.« Kako je zadeva urejena v vašem podjetju, lahko pogledate v kolektivni pogodbi in internih aktih delodajalca.

Če javni prevoz ni dobro urejen oziroma ni na voljo ob posameznih urah, lahko zaposlenemu na podlagi kolektivne pogodbe in internih aktov delodajalca pripada izplačilo v višini kilometrine. »Tu običajno nastanejo težave z dokazovanjem tega, da nisi imel možnosti uporabe javnega prevoza,« pojasnjuje Vidic.

V zasebnem sektorju je povračilo za malico odvisno od kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. Če kolektivne pogodbe dejavnosti ni, pa se to uredi s podzakonskim aktom ali pa internim pravilnikom delodajalca. Sicer pa je od septembra 2022 povračilo stroškov za prehrano višje, saj je prišlo do spremembe uredbe, ki določa neobdavčene zneske posameznih povračil. Povračilo za malico je od takrat neobdavčeno do višine 7,96 evra na dan, prej je ta znesek znašal 6,12 evra. Javni uslužbenci in funkcionarji imajo višino določeno v zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in prejemajo 7,40 evra na dan.

Prispevki in davki delavca in delodajalca

Na plačilni listi boste našli še obračun prispevkov za socialno varnost in obračun dohodnine: za delavca v višini 23,1 odstotka, za delodajalca pa v višini 17,1 odstotka, saj je od sredine leta 2025 vključena tudi nova dajatev, in sicer prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 1 odstotka, za redno zaposlene za polni delovni čas.

Tudi v tem delu so napake pri izplačilu pogoste. »Čeprav delodajalec v obračun plač zapiše, kakšne zneske naj bi plačal, to še ni zagotovilo, da jih tudi zares je. Ali so vaši prispevki resnično plačani, lahko preverite na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,« svetuje Irena Vidic. Opozarja, da včasih do napake pride, ko delodajalci ne upoštevajo minimalne osnove za plačilo prispevkov, ki znaša 60 odstotkov povprečne bruto plače za preteklo leto, ampak jih obračunajo kar od dejanskega bruto zneska, ki ga ima delavec ali delavka. V letu 2026 je od marca dalje najnižja bruto osnova, od katere je treba obračunati prispevke, 1521,62 evra. Delavec oziroma delavka sicer plača prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje od svojega dejanskega bruto izplačila plače, razliko do omenjene minimalne osnove v višini 1521,62 pa za delavca plača delodajalec.

Miha Poredoš,
Micheile Henderson/Unsplash

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!