Zasebno: Vladal je dolgih in grozljivih 17 let – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
1. 9. 2021
»Dokler levi ne bodo imeli svojih zgodovinarjev, bodo zgodbe o lovu še naprej pisali lovci,« pravi ena izmed številnih različic znanega afriškega pregovora.
S pomočjo spletne strani Working Class History, ki jo upravlja istoimenski kolektiv, in več aktivnosti (različni projekti, podkast ipd.), povezanih z njo, ki jim je mogoče slediti predvsem na družbenih omrežjih, pa je človeku hitro jasno, da svet v resnici spreminjajo tisti, ki jih zgodovinski učbeniki in knjige ponavadi komaj zaznajo – ne nujno bogati in vplivni posamezniki oziroma posameznice, temveč množice običajnih ljudi, kot smo mi vsi.
Na teh straneh vam bomo s pomočjo široke baze najrazličnejših delavskih zgodb ter relevantnih podatkov in informacij vseh vrst, ki jih premore bogat arhiv Working Class History, redno ponujali izbor različnih utrinkov iz zgodovine delavskega gibanja, ki jih bomo kombinirali tudi s pomembnimi zgodovinskimi poudarki iz Slovenije oziroma s tukajšnjega družbenega, političnega in kulturnega prostora.
Izbor ni ne dokončen ne edini pravilen, tole pa smo pripravili za september:
1. september 1939
Potem ko se je z nemškim napadom na Poljsko začela 2. svetovna vojna, je 56 delavcev na pošti v Gdansku na severu države seglo po orožju in se poskusilo upreti nacistom. Najprej so odbili dva napada nemških enot, ki so jim pomagali tudi lokalni podporniki, po 15 urah spopadov pa so se preživeli zaposleni, da bi se rešili iz stavbe pošte, ki je medtem začela goreti, predali. Ker nobeden od njih ni bil vojak, so jim sodili kot banditom in jih obesili. Pozneje so jih – tako tiste, ki so umrli v boju, kot tiste, ki so jim sodili – posthumno odrešili obtožb o banditizmu ter jih rehabilitirali in jim leta 1979 v mestu odkrili spomenik.
5. september 1911
V Združenem kraljestvu je prišlo do velikega stavkovnega vala učenk in učencev, ki so ga sprožili učenci iz kraja Llanelli v Walesu, ki so zapustili pouk iz solidarnosti do dečka, na katerega se je spravil podravnatelj šole. Nato so v najmanj dvainšestdesetih drugih mestih in krajih po državi mladi odšli od pouka in zahtevali krajše ure ter konec telesnega kaznovanja.
8. september 1941
Začela se je norveška »mlečna stavka«, naperjena proti nacističnim okupatorjem, ki so zasedli državo. Delavci, ki so prišli v ponedeljek na delo, so ugotovili, da so jim že tako racionirano količino mleka v celoti ukinili. Zaposleni v pristanišču in v jeklarni so zapustili delo po zajtrku, v naslednjih dveh dneh pa se jim je pri stavki pridružilo od 20 do 25 tisoč delavk in delavcev iz drugih panog oziroma dejavnosti. Nemci so se odzvali z razglasitvijo izrednega stanja, z likvidacijo dveh sindikalistov in z zaprtjem številnih drugih.
11. september 1973
Sile generala Augusta Pinocheta so v Čilu, potem ko je vojska po večurnem bombardiranju in spopadih (glej spodaj) vdrla v predsedniško palačo, v državnem udaru strmoglavile levo vlado Salvadorja Allendeja, demokratično izvoljenega socialističnega predsednika, ki je položaj zasedel po volitvah septembra 1970. V času svojega predsedovanja se je Allende sicer lotil številnih progresivnih reform, med drugim je denimo nacionaliziral čilsko rudarsko industrijo.
Državni udar je na oblast pripeljal zloglasnega generala Pinocheta, ki je Čilu vladal dolgih ter grozljivih 17 let. Bil je krut diktator in zločinec, ki je dal ubiti več kot tri tisoč političnih nasprotnikov, na grozovit način je dal mučiti deset tisoč ljudi, medtem ko jih je skoraj milijon moralo zapustiti državo. V drugi polovici sedemdesetih let je začel s privatizacijo vseh državnih podjetij, vključno z zdravstvenimi ter izobraževalnimi ustanovami in pokojninskimi skladi – obenem je pa tudi prepovedal sindikate in znižal plače. Leta 1980 je z volilno prevaro dosegel sprejetje nove ustave, s katero si je podelil vse mogoče pristojnosti. V prvi polovici osemdesetih pa je državo zaradi njegove politike pretresala huda ekonomska kriza, ki je povzročila veliko brezposelnost.
13. september 1911
Dvanajst učencev katoliške šole sv. Marije v Hullu v Angliji je sošolce pozvalo k prekinitvi pouka v protest proti telesnemu kaznovanju in veliko obremenjenosti s šolskim delom. Šli na pohod do drugih šol v mestu, pritegnili k uporu na stotine vrstnikov, potem pa odšli na plavanje v bližnjo reko.
14. september 1960
Prišlo je do državnega udara – s podporo ZDA – v Kongu, naperjenega proti prvemu demokratično izvoljenemu predsedniku vlade v zgodovini države, neodvisnemu socialističnemu voditelju Patricu Lumumbi. Po enem od načrtov ameriške Centralne obveščevalne agencije (CIA) naj bi zastrupili njegovo zobno pasto, vendar so ga na koncu aretirali, pretepli, mučili in nato ustrelili.
16. september 1973
V Čilu so sile generala Augusta Pinocheta umorile legendarnega čilskega umetnika, glasbenika, pisca, političnega aktivista in poeta tamkajšnje socialistične revolucije Victorja Jaro, in sicer le nekaj dni zatem, ko so v državnem udaru strmoglavile levo vlado Salvadorja Allendeja (glej zgoraj).
19. september 2007
Delavci, ki so v mestu Nordhausen v Nemčiji zasedli tovarno koles in tako izrazili nasprotovanje njenemu zaprtju, so ponovno zagnali proizvodnjo, in sicer v okviru delavskega samoupravljanja in z izdelovanjem t. i. stavkovnih koles.
20. september 1898
Migrantskega anarhističnega delavca Polenica Matteija je v Sao Paulu ubila policija. V tistem obdobju so bili v Braziliji anarhisti v središču delavskega boja, obenem pa so si prizadevali za krajši delovnik, za univerzalno zdravstveno zavarovanje in podobno. Izdajali so približno 100 različnih publikacij in časnikov, tudi štiri dnevne časopise. Oblasti pa so se proti njim borile z aretacijami, deportacijami in poboji.
21. september 1945
200 tisoč rudarjev premoga v ZDA se je odločilo za stavko v podporo zahtevam zaposlenih v panogi za kolektivna pogajanja. Šlo je za del stavkovnega vala, do katerega je prišlo na začetku 2. svetovne vojne.
24. september 2003
Skupina sedemindvajsetih pilotov iz izraelskih zračnih sil je poslala pismo svojim nadrejenim in v njem zavrnila sodelovanje na morilskih misijah na okupiranem Zahodnem bregu in v Gazi. Zapisali so, da gre za nelegalne in nemoralne napade, ki so uperjeni proti nedolžnim civilistom.
28. september 1864
V Londonu, kamor so po neuspeli revoluciji leta 1848 pribežali številni revolucionarji, med njimi tudi Karl Marx, je bila ustanovljena 1. delavska internacionala, prvo mednarodno revolucionarno delavsko združenje, ki si je za cilj zadalo povezovanje in opolnomočenje različnih delavskih organizacij. Vrhovni organ je bil kongres, ki se je sestajal enkrat letno, drugi organ pa je bil generalni svet. Leta 1871 je internacionala podprla pariško komuno ter po njenem krvavem koncu izvedla številne mednarodne akcije proti francoskim oblastem. Leta 1872 je prišlo do razkola med antiavtoritarno, anarhistično strujo, zbrano okrog Mihaila Bakunina, ter strujo pod vodstvom Karla Marxa. Bakunina so iz organizacije izključili, sedež generalnega sveta pa prenesli v New York. Uradno so jo razpustili leta 1876.
30. september 1918
Zaradi nezadovoljstva glede naraščajočih življenjskih stroškov so se bančni uslužbenci v švicarskem Zürichu prvič v zgodovini odločili za stavko. Nato je prišlo do splošne stavke v podporo njihovim zahtevam po zvišanju plač, kar je pripomoglo h končnemu uspehu.
Viri: Working Class History: Everyday Acts of Resistance & Rebellion, edited by Working Class History, 2020, PM Press in drugo gradivo
Ne spreglejte tudi:
Avgust
Julij
Junij
Pred 116 leti so nastali Industrijski delavci sveta – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Maj
Prehiteli delavstvo iz industrijsko bolj razvitih držav – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
April
Na Zaloški so orožniki ubili trinajst ljudi – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Marec
Da ne bodo vseh zgodb napisali lovci – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Nalagam ...