Zasebno: Kruha in vrtnic! – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
1. 1. 2022
»Dokler levi ne bodo imeli svojih zgodovinarjev, bodo zgodbe o lovu še naprej pisali lovci,« pravi ena izmed številnih različic znanega afriškega pregovora.
S pomočjo spletne strani Working Class History, ki jo upravlja istoimenski kolektiv, in več aktivnosti (različni projekti, podkast ipd.), povezanih z njo, ki jim je mogoče slediti predvsem na družbenih omrežjih, pa je človeku hitro jasno, da svet v resnici spreminjajo tisti, ki jih zgodovinski učbeniki in knjige ponavadi komaj zaznajo – ne nujno bogati in vplivni posamezniki oziroma posameznice, temveč množice običajnih ljudi, kot smo mi vsi.
Na teh straneh s pomočjo široke baze najrazličnejših delavskih zgodb ter relevantnih podatkov in informacij vseh vrst, ki jih premore bogat arhiv Working Class History, redno ponujamo izbor različnih utrinkov iz zgodovine delavskega gibanja, ki jih bomo kombinirali tudi s pomembnimi zgodovinskimi poudarki iz Slovenije oziroma s tukajšnjega družbenega, političnega in kulturnega prostora.
Izbor ni ne dokončen ne edini pravilen, tole pa smo pripravili za januar:
1. januar 1804
Po revoluciji, ki se je začela trinajst let prej, oziroma po uporu proti suženjstvu ter francoski kolonialni nadvladi je Haiti postal samostojna republika. Prej znan kot Santo Domingo je veljal za najbolj dobičkonosno kolonijo na svetu, katere neizmerno bogastvo pa je zraslo na znoju in krvi zasužnjenih Afričanov, ki so na več tisoč plantažah kave in sladkorja garali do smrti.
4. januar 1917
V Gvajani v Južni Ameriki se je začela desetdnevna stavka pristaniških delavcev, in sicer zaradi naraščanja cen hrane ter drugih proizvodov – kar naj bi bilo posledica 1. svetovne vojne –, medtem ko so njihove plače ostale bolj ali manj enake. Na podlagi širšega delavskega nezadovoljstva, do katerega je prišlo zaradi napredujočega slabšanja življenjskega standarda, so stavkajoči dosegli zvišanje plač in krajši delovni teden ter nasploh spodbudili širši delavski revolt.
5. januar 1919
Začetek upora Spartakove zveze: šlo je revolucionarno levo krilo nemške socialne demokracije, ki je nastalo leta 1916 zaradi nestrinjanja s provojno politiko nemške socialdemokratske stranke. Njeni ustanovitelji so bili Rosa Luxemburg, Clara Zetkin, Franz Mehring in Karl Liebknecht. V nemškem cesarstvu so ob koncu prve svetovne vojne izbruhnili nemiri: najprej so se na severu, v Kielu, uprli mornarji, sledil je val stavk in demonstracij. Cesar Viljem II. je odstopil in pobegnil na Nizozemsko. 9. novembra 1918 je Nemčija postala republika, prvo vlado pa je vodil socialdemokrat Friedrich Ebert. Vendar so se revolucionarne težnje nadaljevale – konec leta je bila ustanovljena Komunistična partija Nemčije (KPD). Ob odstavitvi socialdemokratskega policijskega načelnika v Berlinu januarja 1919 je Spartakova zveza pozvala na množične demonstracije. Sto tisoči so se zgrnili na ulice, zavzeli časopisne hiše, železniške postaje ter izvolili začasni revolucionarni komite, ki pa realne moči ni imel. 7. januarja je približno pol milijona delavcev začelo stavkati. Vlada se je z revolucionarnim komitejem poskusila pogajati, a pogovori niso obrodili sadov, zato se je odločila z vsemi sredstvi (tudi z angažiranjem paravojaške milice Freikorps) zatreti vstajo. 8. januarja je bila po pouličnih bojih med vstajniki in pripadniki Freikorps ta zadušena. Vodji upora Karla Liebknechta in Roso Luxemburg so ujeli in ju 15. januarja ubili.
6. januar 2005
Prebivalci soseske Bayview v mestu Durban v Južni Afriki so uspešno uprli ekipi tehnikov, ki jim je po ukazu lokalnih oblasti prišla odklopit vodo. To je bilo še posebej pogumno, ker je pri prejšnjih podobnih primerih marsikdaj prišlo tudi do (smrtonosnega) nasilja. V lokalnem mestnem svetu, ki ga je vodil Afriški nacionalni kongres (ANC), katerega najpomembnejši predstavnik je bil tudi slavni Nelson Mandela, so sicer zagrozili, da ne bodo popuščali in se bodo – še z večjo silo – vrnili nazaj. Odkar je leta 1994 postal glavna politična sila v državi, je ANC na podlagi svojih neoliberalnih politik odrekel oskrbo z vodo več kot milijonu (revnejših) gospodinjstev, medtem ko je v državi na tisoče ljudi vsako leto umrlo zaradi driske, ki jo je večinoma povzročila oporečna voda.
8. januar 1811
Po nekaterih virih največja vstaja sužnjev v ZDA se je zgodila na obali zvezne države Louisiana. Na stotine sužnjev je napadlo svoje gospodarje in se potem odpravilo proti New Orleansu, zraven pa nosilo različne prapore, bobne in kmetijsko orodje. Zažigali so plantaže, na poti rekrutirali nove upornike ter kljub temu, da so bili brez strelnega orožja odbili napad lokalne milice. Naposled so njihov pohod zaustavili.
11. januar 1912
V mestu Lawrence v ameriški zvezni državi Massachusetts je sredi mrzle januarske zime prišlo do velike stavke tamkajšnjih večinoma migrantskih tekstilnih delavk in delavcev. Ob njej je nastalo znano politično geslo »kruha in vrtnic«, ki je danes tudi naslov slavne delavske pesmi. Sporočilo gesla je univerzalno in pravi, da delavke in delavci – torej mi vsi – nimajo pravice samo do preživetja, temveč do polnega in človeka vrednega življenja.
13. januar 1958
V rudniku Trbovlje-Hrastnik se je v nočni izmeni začela prva stavka v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni. Rudarji so jo pripravili sami, mimo organov zveze komunistov in sindikata ter lokalnih organov oblasti. Stavkalo je več kot 4000 rudarjev, iz solidarnosti se jim je pridružilo še 1200 sotrpinov iz rudnika v Zagorju ob Savi. Za kaj točno je šlo? Zvezna oblast v Beogradu je trboveljskemu rudniku določila prenizko ceno premoga in je zaradi inflacije tudi ni želela spremeniti. Zato se rudarske plače kljub nadpovprečnim delovnim uspehom niso zvišale. Rudarji so nato iz jame prišli 15. januarja ob 10:30, potem ko so v Beogradu odobrili višjo ceno premoga in večji delež rudnika pri izkupičku. Po sami stavki naj bi sicer imeli težave le redki rudarji, so pa priprli, izključili iz partije in na druga delovna mesta premestili nekatere člane rudniške uprave in lokalne oblasti. Prav njim so namreč očitali, da so nezadovoljstvo rudarjev zlorabili za pritisk na republiške in zvezne oblasti.
15. januar 1919
V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je začela veljati novela o osemurnem delovniku. Ta je bil na našem ozemlju uveden z novelo celotne narodne vlade, in sicer 30. decembra 1918, sprememba pa je, kot rečeno, začela veljati 15. januarja naslednje leto, kar lahko štejemo za dan uvedbe osemurnega delovnika v Sloveniji. Ta je bil torej pri nas uveden že pred prvo konvencijo Mednarodne organizacije dela, ki je določila omenjeni mednarodni standard.
22. januar 1905
S krvavo nedeljo, ko je carska vojska v St. Peterburgu streljala na neoboroženo delavstvo se je začela prva ruska revolucija.
23. januar 1982
Skoraj vsi takratni vozniki (razen dveh) Velike nagrade Formule 1 so začeli stavkati in se v protest proti načrtom o t. i. superlicenciranju zabarikadirali v sobo. Z novimi licencami bi namreč voznike k moštvom zavezali s triletnimi pogodbami, obenem pa prepovedali kakršnokoli kritiko delovanja Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA), njihove krovne organizacije, in to kaznovali z doživljenjsko prepovedjo dirkanja. Stavka je bila uspešna, voznike so sicer oglobili, vendar tudi umaknili idejo o novih licencah.
25. januar 2011
Na trgu Tahrir v Kairu je prišlo do množičnih protestov proti avtoritarni policijski državi. Kmalu so se razširili po vsem Egiptu ter pozneje prisilili dolgoletnega egiptovskega avtokratskega voditelja Hosnija Mubaraka k odstopu. Začela se je egiptovska revolucija, ki je bila del t. i. arabske pomladi.
28. januar 1917
Carmelita Torres, sedemnajstletna mehiška služkinja na delu v ZDA, je ob vstopu v državo zavrnila obvezno »bencinsko kopel«, predpisano za dnevne migrante na ameriško-mehiški meji, zraven pa prepričala še 30 drugih, da so se ji pri uporu pridružili. Namen take »kopeli« naj bi bil znebiti se uši, ki lahko prenašajo tifus, vendar so na tak način na meji obravnavali zgolj eno skupino ljudi – mehiške delavke in delavce.
30. januar 1965
V Londonu je potekal pogreb slavnega britanskega državnika in nekdanjega predsednika vlade Winstona Churchilla. Ko je po reki Temzi mimo priplula pogrebna procesija, so londonske pristaniške žerjave spustili proti tlom. Šele pozneje je postalo znano, da so pristaniški delavci temu nasprotovali in jih je bilo za omenjeno delo treba dodatno plačati. Številne delavke in delavci namreč niso marali Churchilla, saj je bil med drugim rasist in delavstvu nenaklonjen.
Viri: Working Class History: Everyday Acts of Resistance & Rebellion, edited by Working Class History, 2020, PM Press in drugo gradivo
Ne spreglejte tudi:
December
Od Rose Parks do ukinjenih volonterskih pripravništev – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
November
Oktober
Velika stavka žensk na Islandiji – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
September
Vladal je dolgih in grozljivih 17 let – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Avgust
Julij
Junij
Pred 116 leti so nastali Industrijski delavci sveta – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Maj
Prehiteli delavstvo iz industrijsko bolj razvitih držav – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
April
Na Zaloški so orožniki ubili trinajst ljudi – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Marec
Da ne bodo vseh zgodb napisali lovci – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Nalagam ...