Veliko smo bolniško odsotni

V Sloveniji je med polno zaposlenimi v zadnjih desetih letih bolniško odsotnih povprečno 4,5 odstotka delavk in delavcev. Ne le zdravje in slabo počutje delavk in delavcev, bolniške odsotnosti prinašajo tudi visoke stroške in so finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno, delodajalca, pa tudi za tiste, ki zbolijo.

V breme delodajalca 20 dni

Od lani je bolniška odsotnost v breme delodajalca skrajšana na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela v primeru bolniške odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela (pred tem je dolgo veljala ureditev, da je bilo to obdobje 30 dni), vendar na največ 80 dni v koledarskem letu. Samostojni podjetniki in samozaposleni v kulturi nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti do 30 dni. Nadomestilo za bolniško odsotnost je v primeru poškodbe pri delu v breme delodajalca do 30 dni. Glede na to se razlikuje tudi osnova za obračun nadomestila. Ob poškodbi pri delu je osnova povprečje bruto plač za pretekle tri mesece in v višini 100 odstotkov, ob bolezni pa je osnova bruto plača preteklega meseca in nadomestilo v višini 80 odstotkov.

V breme ZZZS

Če je zaposleni odsoten več kot 20 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Komisija zaposlenemu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti. Imenovani zdravnik ZZZS odloča na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo pridobi od osebnega zdravnika, in na podlagi morebitnega pregleda zavarovane osebe. Pregled pri imenovanem zdravniku ZZZS mora biti opravljen v primeru, če to zahteva zavarovanec. O svoji odločitvi imenovani zdravnik ZZZS izda odločbo, in sicer najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve oziroma predloga osebnega zdravnika. Zavarovana oseba mora ravnati v skladu z izrekom odločbe od dneva prejema dalje, čeprav se z njim ne strinja. Imata pa tako zavarovana oseba kot delodajalec pravico, da se v roku petih dni po prejemu odločbe nanjo pritožita pri imenovanem zdravniku ZZZS, ki je odločbo izdal; pritožbo obravnava zdravstvena komisija ZZZS.

Nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni

Pravico do nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ureja:

• 137. člen Zakona o delovnih razmerjih,
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v členih od 28. do 35.,
• KP dejavnosti v okviru nadomestil.

Nadomestila v breme ZZZS

Nadomestila v breme ZZZS se delijo na odsotnost do 90 dni in odsotnost nad 90 dni.

Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni:

• 100 odstotkov osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. Pri tem je treba opozoriti, da se poškodba na poti na delo in z dela ne šteje za poškodbo pri delu že od leta 2013, razen ko prevoz organizira delodajalec;
• 80 odstotkov osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanja otroka za rehabilitacijo;

• 70 odstotkov osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodbe izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba).

Ob odsotnosti nad 90 dni se odmerni odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10 odstotkov.

Kdo je upravičen do začasne zadržanosti od dela

Pravico do začasne zadržanosti od dela in s tem povezane pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, lastniki zasebnih podjetij, vrhunski športniki in vrhunski šahisti ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe.

Pravice do zdravstvenih storitev

Bolni ljudje imamo na podlagi pravic iz zdravstvenega zavarovanja in pravic pacientov (oboje ureja zakonodaja) pravico do zdravstvenih storitev in pravico do denarnih nadomestil. Pravice do zdravstvenih storitev obsegajo storitve osnovne zdravstvene dejavnosti, storitve zobozdravstvene dejavnosti, zdravstvene storitve v določenih socialnih zavodih, storitve specialistično-ambulantne, bolnišnične in terciarne dejavnosti. Med pravice do zdravstvenih storitev štejemo še pravico do storitev zdraviliškega zdravljenja, storitev obnovitvene rehabilitacije in udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanje otrok, storitev prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, storitev zdravljenja v tujini, pravico do zdravil in živil za posebne zdravstvene namene na recept in medicinskih pripomočkov.

Premalo izkoriščena pravica do poklicne rehabilitacije

Položaj (delovnih) invalidk in invalidov je v svetu dela manj ugoden, stopnja brezposelnosti med njimi je višja od splošne stopnje brezposelnosti in trajanje njihove brezposelnosti daljše kot pri preostalem prebivalstvu. Za zagotavljanje in varovanje zaposlitve delovnih invalidk in invalidov slovenska zakonodaja omogoča uveljavljanje pravice do poklicne rehabilitacije. Ta bistvena pravica omogoča delovnim invalidkam in invalidom ohranitev zaposlitve oz. izboljšuje njihove nadaljnje možnosti zaposlovanja. A jo, žal, izkoristi le približno polovica upravičenk in upravičencev.

Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je poklicna rehabilitacija celostni proces, v katerem se zavarovanko oziroma zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje, oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica in dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

Izguba nadomestila

Brez denarnega nadomestila lahko ostanemo:

• če neopravičeno najpozneje tri dni po začetku bolezni ne obvestimo delodajalca oziroma osebnega zdravnika, da smo zboleli;
• če se brez opravičenega vzroka ne odzovemo vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo;
• če pooblaščeni zdravnik, zdravniška komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se ne ravnamo po navodilih za zdravljenje;
• če brez dovoljenja zdravnika odpotujemo iz kraja stalnega prebivališča.

Nadzor

Nadzor nad tem, da med bolniško odsotnostjo ne kršimo zdravnikovih navodil, opravljajo laični kontrolorji, vendar le za čas, ko nadomestilo plače krijejo sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma za dolgotrajne bolniške odsotnosti. Ti kontrolorji lahko pri svojem delu dostopajo samo do navodil za ravnanje, ki so navedena v odločbi, ne pa tudi do drugih osebnih podatkov in naše medicinske dokumentacije.
Nemalokrat pa se za nadzor nad delavkami in delavci odločijo tudi delodajalci, ki v ta namen najemajo zasebne detektive. Detektiv na podlagi pooblastil delodajalca od našega osebnega zdravnika pridobi naš bolniški list in ima tako vpogled v navodila in dovoljenja, ki jih imamo med bolniškim dopustom. Če detektiv odkrije nepravilnosti, lahko to prinese tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Bolniška in odpovedni rok

Bolniška odsotnost z dela ne vpliva kakorkoli na odpovedni rok oz. podaljšanje, če poda odpoved delavec. Delovno razmerje preneha z iztekom časa, kot je bil dogovorjen odpovedni rok. Odpovedni rok se podaljša, če delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, in sicer za čas bolniške oziroma najdalj za šest mesecev, če je delavka oz. delavec toliko časa po izteku odpovednega roka v bolniškem staležu. Delodajalec lahko vroča delavcem odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi med odsotnostjo z dela zaradi bolezni, ki učinkuje z dnem osebne vročitve delavcu, prenehanje pa se zadrži v zgoraj navedenem primeru.

Elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela

Od 1. januarja 2020 imamo v Sloveniji možnost izdaje elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL). Zdravniki ga sproti zapišejo v informacijski sistem ZZZS, kjer lahko delodajalci z digitalnim potrdilom dostopajo do njega preko sistema SPOT (e-VEM). Izjema so zavarovanci, katerih delodajalci nimajo pravne podlage za uporabo sistema SPOT: zaposleni pri fizičnih osebah; zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih v Sloveniji; nekatere osebe, ki so v delovnem razmerju na območju Slovenije pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini in glavni poklic (npr. zaposleni pri verskem uslužbencu); kmetje; verski uslužbenci; sočasne zaposlitve, samozaposlitve ter družbeniki v drugi državi članici EU.

eBOL – naše pravice in obveznosti

Zavarovanke in zavarovanci lahko prenesemo eBOL na svoj računalnik ‒ na primer za potrebe uveljavljanja pravic na drugih področjih (nezgodno zavarovanje, inšpekcijski postopki …). Za to potrebujemo neslužbeno digitalno potrdilo za fizične osebe enega od slovenskih izdajateljev ali digitalno potrdilo SIGOV-CA, ki ga prejmejo uslužbenci v državni upravi. Če vsega tega nimamo, lahko eBOL prejmemo tudi na najbližji enoti ZZZS, na vpogled ali izpis, ali ga dobimo pri svojem delodajalcu. Kljub uvedbi eBOL moramo zavarovanci še vedno sami poskrbeti za vse spremembe v zvezi z bolniškim staležem. Tako moramo obvestiti svojega zdravnika o podaljšanju bolniškega staleža in dostaviti potrebno dokumentacijo, če z njo ne razpolaga osebni zdravnik. Sporočiti moramo tudi zaključek bolniškega staleža in se z osebnim zdravnikom dogovoriti za izdajo eBOL ter javiti morebitne druge spremembe.

Vloga medicine dela

Da ne bomo zboleli zaradi svojega dela in se na delu poškodovali, je potrebna zlasti preventiva. Da je treba »zdraviti« delovna mesta, da bodo na njih lahko ljudje delali čim dalj časa varno in zdravo, je že dolgo znano dejstvo. Problema se je po mnenju ZSSS treba lotiti s spremembo predpisov in povečanjem vloge medicine dela. Ta mora biti organizirana kot v vsakem trenutku dostopna in kakovostna javna služba. Sedaj je to v veliki meri pozasebljena dejavnost z zaslužkarsko logiko.

Zakonodaja, ki ureja absentizem

Bolniško odsotnost ali strokovno »absentizem« urejajo naslednji zakoni, podzakonski akti in pravilniki in sklepi:

• Sklep o zdravstvenih stanjih in drugih pogojih za upravičenost do medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
• Seznam zdravil z najvišjo priznano vrednostjo ter seznam najvišjih priznanih vrednosti za živila za posebne zdravstvene namene
• Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)