Plačilo za delo in plača

Delavke in delavci za svoje delo prejemajo plačilo. To mora biti pravilno obračunano, ta obračun pa prikazan na plačilni listi. Plačilo za delo je širši pojem od pojma plače. Ta je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi!

Pravna podlaga

Plačilo za delo ureja zakon o delovnih razmerjih (ZDR), zakon o minimalni plači, z njim pa so povezani tudi zakoni s področja davkov in prispevkov za socialno varnost ter kolektivne pogodbe (dejavnosti, podjetja oziroma zavoda).

Sestavina plače

Plača je sestavljena iz:

• osnovne plače (določena je s pogodbo o zaposlitvi ob upoštevanju zahtevnosti in vsebine dela za polni ali z njim izenačen delovni čas in je vedno v bruto znesku);
• dodatkov (za posebne pogoje dela glede na delovni čas in glede na obremenitve, neugodne vplive okolja in nevarnosti pri delu). ZDR določa tudi dodatek na delovno dobo – če v kolektivni pogodbi dejavnosti ni določeno drugače, pripada delavki oz. delavcu 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako leto izpolnjene delovne dobe;
• dela plače za delovno uspešnost;
• sestavina plače je lahko tudi poslovna uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
• če nekdo ne dela iz opravičljivih razlogov, dobi nadomestilo plače

Povračila stroškov v zvezi z delom

Mednje spadajo:

• povračilo prevoza na delo in z dela,
• povračilo stroškov prehrane med delom,
• povračila stroškov za službena potovanja.

Kolektivne pogodbe pa mednje uvrščajo še:

• terenske dodatke,
• nadomestilo za ločeno življenje.

Drugi prejemki v zvezi z delom

Mednje uvrščamo:

• regres za letni dopust,
• odpravnino ob upokojitvi,
• jubilejne nagrade,
• solidarnostno pomoč.

Najnižje osnovne plače

Višine najnižjih osnovnih plač po tarifnih razredih so določene v kolektivnih pogodbah in so v bruto zneskih.

Plačilni dan

Plačo delodajalec delavki oziroma delavcu izplačuje za plačilno obdobje, ki ne sme biti daljše od enega meseca. Plača mora biti izplačana najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Plača mora biti izplačana na pri delodajalcu določen plačilni dan, delodajalec mora to storiti pisno.

Plačilna lista

Izdana mora biti do konca plačilnega dne v pisni obliki in na pri delodajalcu običajen način. Plačilna lista je verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec oz. delavka predlaga sodno izvršbo. Pregledna plačilna lista mora vsebovati:

• podatke od delavcu in delodajalcu,
• tarifni in plačilni razred,
• število plačanih ur za mesec, na katerega se nanaša pisni obračun plače,
• osnovno plačo delavca,
• dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
• del plače za delovno uspešnost,
• del plače za poslovno uspešnost,
• nadomestila plače po posameznih vrstah,
• druga izplačila v skladu z akti družbe, podjetniško kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi,
• bruto plačo,
• zneske prispevkov za socialno varnost,
• neto plačo,
• odtegljaje iz plače (administrativne in sodne prepovedi, premije za dodatno prostovoljno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ipd.),
• akontacijo dohodnine,
• neto izplačilo plače.

Prek računa

Plačo, povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke mora delodajalec delavki oz. delavcu izplačevati preko bančnega računa, ZDR pa dovoljuje tudi, da se socialni partnerji s kolektivnimi pogodbami dejavnosti dogovorijo za drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov.

Način izplačila

Delodajalec ne sme zadrževati izplačevanja plače, razen  v zakonsko določenih primerih, kot je na primer izvršba na plačo v skladu z zakonom o izvršbi in zavarovanju. Delodajalec svojih terjatev do delavca ne sme pobotati brez njegovega pisnega soglasja, delavec pa ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve.

Nadomestilo plače

Zakon o delovnih razmerjih določa pravico do nadomestila plače, ki pripada delavki oz. delavcu v določenih primerih. To so:

• izraba letnega dopusta,
• z zakonom določeni prazniki in dela prosti dnevi,
• bolezni, poklicne bolezni ali nesreče pri delu,
• izobraževanja,
• plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin,
• ko delavec ne dela zaradi razlogov na strani delodajalca,
• v drugih primerih, ki so določeni z zakonom ali kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.

Obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja

Od dohodka iz delovnega razmerja se zaposlenemu od bruto plače mesečno obračuna in odvede akontacija dohodnine. Osnova za akontacijo dohodnine je bruto plača, zmanjšana za prispevke za socialno varnost zaposlenega in za znesek splošne olajšave in morebitne druge olajšave (posebna olajšava za vzdrževane otroke, za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana; osebna olajšava in posebna osebna olajšava) v primeru, da jih zavezanec uveljavlja. Davčne olajšave se med seboj seštevajo.

Vse gre lahko narobe

Na info pisarno ZSSS se obrnejo tudi tisti, ki pri pregledu svojih plačilnih list posumijo, da jim česa delodajalec ni pravilno obračunal. Pogosto gre za dodatke (recimo za delovno dobo ali posebne pogoje dela, letos se je znašel celo primer vštevanja dodatkov v minimalno plačo), regres za malico in druge stroške v zvezi z delom, nadomestila in še marsikaj. Praktično vse je lahko narobe in vzrok za to je pogosto nedoslednost. Robert Štebej, ki na info točki ZSSS odgovarja na tovrstna vprašanja, pravi, da naj tisti, ki sumijo, da gre za nepravilnosti, poleg plačilnih list (njihovo število je odvisno od obdobja, v katerem naj bi prišlo do kršitev) pošljejo tudi svoje pogodbe o zaposlitvi. Od teh je namreč odvisna podlaga (zakon, kolektivne pogodbe in drugi akti), po kateri mora delavka oz. delavec dobiti plačilo za delo. Ko je tak izračun narejen in če gre za manjše zneske in krajše obdobje, sledi poziv delodajalcu k odpravi kršitev in poravnavi obveznosti. Pogosto je že na tej točki zadeva rešena, če pa ni, sledijo nadaljnji pravni postopki. Po besedah našega sodelavca največ vprašanj, povezanih s plačilnimi listami, prihaja iz javnega sektorja.

Za višje plače

Ko si v sindikatih prizadevamo za višje osnovne (bruto) plače, ob tem dosežemo tudi:

• višjo odpravnino, višjo jubilejno nagrado,
• višje nadomestilo plače zaradi začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni, nege ali poškodbe,
• višje starševsko nadomestilo,
• višje nadomestilo za čas brezposelnosti,
• višjo pokojnino,
• višji znesek vplačanih prispevkov,
• višjo neto plačo. 

Za enako plačilo

Mednarodni dokumenti in slovenska zakonodaja določajo pravico in obveznost do enakega plačila ne glede na spol, starost in druge osebne okoliščine. V resnici pa je neenakosti zlasti glede na spol kar precej in nastaja plačna in posledično tudi pokojninska vrzel. V ZSSS si prizadevamo za njeno odpravo. Sindikati moramo biti pozorni na to vprašanje in delodajalce opozarjati na morebitno neenako obravnavo ter uporabo diskriminatornih praks.