Definicija
68. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravi:
(1) Poklicne bolezni po tem zakonu so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.
(2) Poklicne bolezni in dela, na katerih se pojavljajo te bolezni, pogoje, ob katerih se štejejo za poklicne bolezni, in postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni določi minister, pristojen za zdravje.
Bolezen, povezana z delom
Da bi se izognili morebitnim nejasnostim velja povedati tudi, kaj je bolezen, povezana z delom, kot jo definira 61. člen zakona o varnosti zdravju pri delu. Ta pravi, da gre za bolezen, pri kateri ima delovni proces oziroma delovno okolje vlogo predisponirajočega, to pomeni dovzetnega za določeno bolezen, ne pa vzročnega dejavnika za njen nastanek in ki je pomembna za zbiranje podatkov zaradi izboljšanja delovnih razmer.
Poklicno ali nepoklicno?
Ista bolezen lahko velja za poklicno ali nepoklicno. »Poznamo na primer poklicno astmo in nepoklicno astmo. Napade obeh sproži določen alergen, na katerega je človek alergičen. Če je ta prisoten na delovnem mestu in zaradi njega do astmatičnih napadov prihaja izključno tam, lahko potrdimo, da gre za poklicno bolezen. Če pa neposredne povezave med astmatičnim napadom in delovnim okoljem ni, gre gotovo za nepoklicno astmo. Enako je tudi s številnimi drugimi boleznimi: njihov vzrok je lahko poklicen ali nepoklicen,« pravi Lučka Böhm, samostojna svetovalka ZSSS za varnost in zdravje pri delu.
Več pogojev
Ratificirane mednarodne konvencije posamezne države zavezujejo, da določijo seznam bolezni, ki na njihovem ozemlju veljajo za poklicne. Pri določanju lahko država povzame priporočeni seznam poklicnih bolezni, ki ga na primer ponujata Mednarodna organizacija dela (ILO) ali pa Evropska komisija. Lahko pa seveda sprejme krajši ali celo daljši seznam tovrstnih bolezni. Hkrati mora država za vsako poklicno bolezen na tem seznamu določiti seveda tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je mogoče delavcu oziroma delavki priznati upravičenost do več pravic, ker je njegova oziroma njena bolezen poklicna. Ti pogoji so praviloma naslednji:
- delovna anamneza delavca, iz katere izhaja, da opravlja ali je opravljal delo v delovnih pogojih, kjer je ali je bila prisotna izpostavljenost vzročnemu dejavniku, ki bi lahko povzročil poklicno bolezen;
- izpostavljenost delavca delovnim pogojem, za katere obstajajo znanstveno utemeljeni dokazi, da lahko povzročijo poklicno bolezen, ob upoštevanju naslednjih meril:
- najnižja intenzivnost izpostavljenosti vzročnemu dejavniku,
- najkrajše zahtevano trajanje izpostavljenosti vzročnemu dejavniku,
- najkrajša indukcijska doba (najkrajši čas od začetka izpostavljenosti vzročnemu dejavniku do nastanka poklicne bolezni),
- najdaljša latentna doba (čas od zadnje izpostavljenosti delavca oziroma delavke vzročnemu dejavniku do nastanka poklicne bolezni).
Prevedena pravila
V dogovoru z ministrstvom za zdravje je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa februarja 2021 pripravil prevod ter strokovni pregled evropskih priporočil za diagnosticiranje poklicnih bolezni (angl. Information notices on occupational diseases: A guide to diagnosis). Priporočila so namenjena zdravnikom, predvsem specialistom medicine dela, prometa in športa, raziskovalcem, socialnim partnerjem, odločevalcem in različnim strokovnjakom, ki jih zanima prepoznavanje in potrjevanje poklicnih bolezni. V dokumentu so informacije o poklicnih boleznih z evropskega seznama, ki vključujejo glavne kriterije za diagnosticiranje poklicnih bolezni. Pri tem je bil uporabljen strukturiran pristop, ki omogoča določanje vzročne zveze med izpostavljenostjo ter tveganjem na delovnem mestu in boleznijo.
Eno zavarovanje
V mnogih evropskih državah obstajata ločeni zavarovanji za poklicna in nepoklicna tveganja, v Sloveniji pa smo z istim zavarovanjem zavarovani za obe vrsti tveganj. Kljub temu je tudi pri nas v skladu z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami obseg pravic zavarovancev v primeru poklicnih zdravstvenih tveganj večji kot za nepoklicna.
Prijava na Mednarodno organizacijo dela
Novembra 2021 je ZSSS na Mednarodno organizacijo dela (ILO) podala prijavo, da država Slovenija krši leta 1992 ratificirano konvencijo ILO št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju. Ta namreč med drugim določa, da mora država s predpisom določiti tudi pravno veljavni postopek za ugotavljanje oziroma priznavanje poklicnih bolezni. Marca 2022 je nato ILO dejansko začela postopek ugotavljanja omenjene kršitve. Postopek se je pozneje začasno ustavil, saj sta tako vlada kot ZSSS pristali na postopek sprave na nacionalni ravni. Tako je s pomočjo pritožbe na ILO po tridesetih letih neuspešnih pozivov pristojnim ministrstvom končno prišlo do preboja: ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog novega pravilnika o poklicnih boleznih in pri tem upoštevalo številne predloge ZSSS za njegovo izboljšavo. 24. februarja 2023 je bil pravilnik tudi objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, s 1. majem 2023 pa je začel še uradno veljati, kar pomeni, da lahko poklicno oboleli delavci in delavke v Sloveniji po več kot tridesetih letih končno uveljavijo svoje pravice!
Več o tem:
Kaj je poklicna bolezen in kako jo je mogoče pravno veljavno ugotoviti
Več o dolgoletnem boju ZSSS za sprejem pravilnika o poklicnih boleznih:
V 30 letih oškodovanih približno 30 tisoč delavk in delavcev
Po oceni Mednarodne organizacije dela (ILO) v Sloveniji zaradi poklicnih bolezni letno umre okoli 750 ljudi. To močno presega število uradno ugotovljenih poklicnih bolezni na letni ravni, ki se giblje med trideset in osemdeset primeri. Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji letno zaradi dela zboli okoli tisoč ljudi, kar pomeni, da več kot 900 oseb na leto ostane brez diagnoze poklicne bolezni.
Odškodnina za poklicno bolezen
Za razliko od odškodnin za nezgodo pri delu v Sloveniji v praksi še ni sodnih zahtevkov za odškodnino zaradi poklicne bolezni, kar je posledica dolgoletnega neugotavljanja poklicnih bolezni. Edina izjema so azbestne poklicne bolezni, kjer odškodnino v skladu z zakonom izplačuje proračun namesto delodajalca.
